MOJE MESTO
Taka je bila naša dolina pred dobrimi 60 leti.Staro Velenje in na sredi polja kapelica
Tam kjer nekoč je kmetič polja oral in sejal .Je globoko pod zemljo,
priden rudar rjavo zlato kopal.Bili so težki pogoji ker je bila
mehanizacija zelo slabo razvita. Zato so zgradili mesto polno zelenja in
dreves, 
da so rudarji, ki so se vračali v zračno lepo svetlo mesto iz
temnih, prašnih globin polnih nevarnosti metana in groženj pred 
udorom. V
prostem času so se hodili kopat in uživat lepote 
Škalskega jezera- ki
se je takrat imenovalo še Velenjsko jezero.
Nato je nastalo še Velenjsko jezero, ki se je v začetku imenovalo Plevelovo jezero bilo je tako čudovite modre barve...
Otroci so pridno hodili v šolo. Pod tem velikim hrastom , ki je na sredini slike so se učili 14 dni srednješolci Rudarskega šolskega centra, ki še ni bil dokončan. Hrast še vedno stoji , kot pomnik nekega časa.Še vedno je mogočno drevo.
Velenje pa je raslo in raslo. Prvo nekaj blokov potem dom kulture, delavska univerza, delavski klub, kjer so se rudarji srečevali po napornem delu.veliko, zelo veliko se je zgradilo z udarniškim delom,od začetka skoraj vse za ta napredek in gradnjo je imel zelo veliko zaslugo Nestl Žgank, ki je bil na čelu...
Prvo so pričeli graditi na desnem bregu reke Pake, potem pa na levem.Po sredini Šaleške doline je tekla
cesta in železnica Celje- Dravograd, A vse prav vse je povozil čas. Tirov ni več, na tem mestu stojijo veliko kje stvbe nekod je vse zaraščeno , cesta je proti Slovenj Gradcu je ozka, polna ovinkov in seveda vozil. Natrpano.....
A da bo kdaj nova cesta oz obvoznica, kaže bolj slabo pri vsej tej politiki.....
Velenje je spreminjalo svojo podobo, vedno več ljudi se je preseljevalo. Industrija se je razvijala, ker ni bilo domačih fantov dovolj so hodili na jug v nekdanje republike po delavce, Gorenje se je razvijalo, vedno več obratov so odpirali in vedno več ljudi je bilo treba. Industrija je rasla in z njo so rasle stavbe in naš blagor-
Če se spomnim nazaj ja naše mesto je bilo srečno mesto, brez vsake nestrpnosti in predsodkov
Velenjski grad pomnik nekega časa, je bil priča, mnogo lepih veselih dogodkov, tu so bila prvomajska srečanja potem praznik ob dnevu rudarjev. Celi dan je bilo veselo. Prihajali so estradniki iz cele bivše lepe naše domovine.kulturni program in godba je trajala pozno v noč. Čeprav je grad bil nekaj časa bolj zanemarjen in je včasih bil bolj kot drugim sam sebi namen. A tudi tu se zadnje čase veliko spremenilo ..Zelo lepo so uredili dostop do njega in tudi okolica je zelo lepo urejena. So na gradu kulturna dogajanja in ljudje se vedno bolj zavedajo da moramo izkoristiti preteklost z dogajanji naše sedanjosti..
Tako se je spreminjala podoba našega mesta. Dobili smo kip Tita, vmes je spremenilo celo ime, postalo je Titovo Velenje, ki ni trajalo dolgo. Večkrat so imeli namen da porušijo kip,da so sedaj drugi časi da ni več mesta za njega, a meni se zdi, da vse le ni bilo tako slabo, takrat so v naši dolini imeli vsi dobro plačano delo. Rudarski poklic je bil cenjen in spoštovan...Sedaj se je tudi to razblinilo nekam pod oblake.. Vedno več je brezposelnih tudi v naši dolini. Veliko ljudi se komaj prebija iz meseca v mesec...zato ta kip veliko koga ne moti .jaz sem mnenja, če bi bil ta kip naš največji problem v dolini ja potem bi bilo nam prečudovito.... bilo je veliko napak , a kje jih pa ni???Če pa je bilo, se je treba iz tega nekaj naučiti za prihodnost je del naše preteklosti pa naj jo vsak vzame kakor hoče. Seveda nekateri bi najraje, pozabili ta čas in začeli šteti čas in leta od 1990 naprej, a če nimamo preteklosti pa kakršna koli je že bila. ne bo prihodnosti . Ljudje brez korenin so kot regratove lučke v vetru . In Velenje raste in se razvija še naprej.
.Da bo lepa se moramo pa potruditi vsi skupaj brez
nestrpnosti in živeti v sožitju tako kot smo tedaj ko je še bilo polje v
naši dolini.
Ko je še kmetič veselo oral...
]
Ja to je utrinek o nastajanju našega mesta,. Je lepo sončno mesto z veliko pozitivne energije
je eno izmed najlepših mest v naši državi. vesela sem, živim v njem
P.P.
Taka je bila naša dolina pred dobrimi 60 leti.Staro Velenje in na sredi polja kapelica
Tam kjer nekoč je kmetič polja oral in sejal .Je globoko pod zemljo,
priden rudar rjavo zlato kopal.Bili so težki pogoji ker je bila
mehanizacija zelo slabo razvita. Zato so zgradili mesto polno zelenja in
dreves, 
da so rudarji, ki so se vračali v zračno lepo svetlo mesto iz
temnih, prašnih globin polnih nevarnosti metana in groženj pred 
udorom. V
prostem času so se hodili kopat in uživat lepote 
Škalskega jezera- ki
se je takrat imenovalo še Velenjsko jezero.
Nato je nastalo še Velenjsko jezero, ki se je v začetku imenovalo Plevelovo jezero bilo je tako čudovite modre barve...
Otroci so pridno hodili v šolo. Pod tem velikim hrastom , ki je na sredini slike so se učili 14 dni srednješolci Rudarskega šolskega centra, ki še ni bil dokončan. Hrast še vedno stoji , kot pomnik nekega časa.Še vedno je mogočno drevo.
Velenje pa je raslo in raslo. Prvo nekaj blokov potem dom kulture, delavska univerza, delavski klub, kjer so se rudarji srečevali po napornem delu.veliko, zelo veliko se je zgradilo z udarniškim delom,od začetka skoraj vse za ta napredek in gradnjo je imel zelo veliko zaslugo Nestl Žgank, ki je bil na čelu...
Prvo so pričeli graditi na desnem bregu reke Pake, potem pa na levem.Po sredini Šaleške doline je tekla
cesta in železnica Celje- Dravograd, A vse prav vse je povozil čas. Tirov ni več, na tem mestu stojijo veliko kje stvbe nekod je vse zaraščeno , cesta je proti Slovenj Gradcu je ozka, polna ovinkov in seveda vozil. Natrpano.....
A da bo kdaj nova cesta oz obvoznica, kaže bolj slabo pri vsej tej politiki.....
Velenje je spreminjalo svojo podobo, vedno več ljudi se je preseljevalo. Industrija se je razvijala, ker ni bilo domačih fantov dovolj so hodili na jug v nekdanje republike po delavce, Gorenje se je razvijalo, vedno več obratov so odpirali in vedno več ljudi je bilo treba. Industrija je rasla in z njo so rasle stavbe in naš blagor-
Če se spomnim nazaj ja naše mesto je bilo srečno mesto, brez vsake nestrpnosti in predsodkov
Velenjski grad pomnik nekega časa, je bil priča, mnogo lepih veselih dogodkov, tu so bila prvomajska srečanja potem praznik ob dnevu rudarjev. Celi dan je bilo veselo. Prihajali so estradniki iz cele bivše lepe naše domovine.kulturni program in godba je trajala pozno v noč. Čeprav je grad bil nekaj časa bolj zanemarjen in je včasih bil bolj kot drugim sam sebi namen. A tudi tu se zadnje čase veliko spremenilo ..Zelo lepo so uredili dostop do njega in tudi okolica je zelo lepo urejena. So na gradu kulturna dogajanja in ljudje se vedno bolj zavedajo da moramo izkoristiti preteklost z dogajanji naše sedanjosti..
Tako se je spreminjala podoba našega mesta. Dobili smo kip Tita, vmes je spremenilo celo ime, postalo je Titovo Velenje, ki ni trajalo dolgo. Večkrat so imeli namen da porušijo kip,da so sedaj drugi časi da ni več mesta za njega, a meni se zdi, da vse le ni bilo tako slabo, takrat so v naši dolini imeli vsi dobro plačano delo. Rudarski poklic je bil cenjen in spoštovan...Sedaj se je tudi to razblinilo nekam pod oblake.. Vedno več je brezposelnih tudi v naši dolini. Veliko ljudi se komaj prebija iz meseca v mesec...zato ta kip veliko koga ne moti .jaz sem mnenja, če bi bil ta kip naš največji problem v dolini ja potem bi bilo nam prečudovito.... bilo je veliko napak , a kje jih pa ni???Če pa je bilo, se je treba iz tega nekaj naučiti za prihodnost je del naše preteklosti pa naj jo vsak vzame kakor hoče. Seveda nekateri bi najraje, pozabili ta čas in začeli šteti čas in leta od 1990 naprej, a če nimamo preteklosti pa kakršna koli je že bila. ne bo prihodnosti . Ljudje brez korenin so kot regratove lučke v vetru . In Velenje raste in se razvija še naprej.
.Da bo lepa se moramo pa potruditi vsi skupaj brez
nestrpnosti in živeti v sožitju tako kot smo tedaj ko je še bilo polje v
naši dolini.
Ko je še kmetič veselo oral...
]
Ja to je utrinek o nastajanju našega mesta,. Je lepo sončno mesto z veliko pozitivne energije
je eno izmed najlepših mest v naši državi. vesela sem, živim v njem
P.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar