SPOMINI STAREGA GOJZARJA- VRH LOM A 885m-Poslovilni pohod

 

Skozi pomladno jutro in kontrasti, da ti kar hitreje za tiktaka srce. sva se vzpenjala navzgor , tokrat z druge strani, ne z zdravilišča Topolšica.

In to devetega maja  , se vedno smejiva, ko praviva, drugi se prepirajo , ali je ta in ta dan praznik tega in tega svetnika , ali pa različnega časa.. Midva se požvižgava na to .ma saj kaj pa naj, ko pa si praznik narediva tudi takrat, ko ni označen v koledarju. Ampak ta je označen. Je le praznik zmage nad okupatorjem.  

Zelo lepo urejen kraj 

Pot prekrasno označena.

Pa sva krenila spet po asfaltni cesti, a sva seže veselila gpzdne in travnate poti.

Pogled na Šaleško dolino.

Tik preden prideš iz gozda pa naju je očeral prekrasen velik šopek modrih zvončnic.

 Hotel za žužke.

Tokrat pa sva res že na travnati poti. Lep kažipot.

Vedno kadar greva tukaj je tako lepa svetloba 

Tu je nekaj let stal kamniti palček z dobrodošlico. No ostal je spomin.

Cesta se vedno bolj dviga. 

Ko sva spet na planem si privoščiva nekaj osvežujočega. Postaja toplo.

Korenčki namesto kažipotov. Zelo izvirno. Nasploh je ta kraj poln pravljičnih bitij, no palčkov škratov, vseh vrst z zanimivimi imeni, 

kot je ta Zdravohod  , ni več-

Pa tudi te zarašča bršljan, da se sedaj komaj vidijo. No te slike so od 2024- So kar popestrili pot, ki je sicer lepa, a se kar vleče.
 a so ostale fotografije in spomini, a  metulji so še vedno prisotni.

hišic,, obarvanih koles.

V gozdu je bilo prijetno hladno, kar hitro sva nadaljevala 

Ob prehodu na planu, vedno tukaj počivava. No nisva edina. Velikokrat sva že videla koga ki je počival na tej klopci. Enkrat tudi dva Slovaka, ki sta bila v Termah v Dobrni in sta potem obiskala še Lo

Zanimiva tabla z opisi katere vrste metuljev živi tukaj.

Lepa klopca-

A že  hitiva naprej,  mimo preže. 

Mimo pašnika s spečimi kravami.

spet skozi hladen gozd 

Ob poti pa veliko cvetja od cipresastih mlečkov do  zlatic, do  zlatic.

MODRO NEBO in svetloba za nama je naju osvetljevala od zadaj.

Skozi lipov drevored.

Pogled od vikendov tja preko na Uršljo goro ... 

Mimo vikendov z veliko cvetja 

Kmalu sva prišla do turistine kmetije.

res lepo označena pot.

Na nebu so se prikazali 

Poglled tja čez na Sv Križ  nad Belimi vodami

Čudoviti cipresasti mleče s  svojo senco 

Spet nazaj skozi lipov drevored  malo naprej sva lahko videla lepo v Šaleško dolino.

Vidljivost je tokrat bila kar dobra.

Že sva hitela nazaj v ozadju Vrh Loma  najvišja točka-Ravs. Ovčjak .

Nato pa nazaj po krasni planjavi.

Pogled na Zavodnje.

Nato pa navzdol mimo vikendov , ter čudovitih cvetov  rododendronov, ki so skriti cveteli za živo mejo.

Ter opazovala veliko skalo ob poti, ki je bila podobna pasji glavi, Ja včash domišljija pač ne pozna meja ha ha ha.

 sredi ničesar v gozdu sva se oddahnila na hlodih, ki so jih pridni gozdni delavci med tem navozili.

Prekrasen metulj me je premamil, da sem pohitela za njim.

Nato pa spet navzdol po travniku in ob starinski svetilki zavila na desno.

Grede sva pa zavila še v  zdravilični  park Topolšici , kjer vsako leto cveto  več barvni, rododendroni. Letos žal samo en grm , 

pa še ta ne tako lep kot so bili prejšnja leta .Potem pa sva pohitela, kajti prićele so padati prve dežne kaplje.

Tako sva zaključila  na ta praznični dan, vsakoletni izlet na ta vrh, katerega sva vsako leto od leta 2013 obiskovala. Letos pa je bilo zadnjič Sicer sva , že kot je klasika lani dejala da je zadnjič. Ampak niti nisva vedela kako se bova počutila in ja sicer so sklepi res malo bolj zarjaveli, kljub redn vadbi in mazanju ha ha da ne zarjavijo še bolj. Ampak volja in ljubezen do narave naju pač premami, da prelomiva kakšen načrt oziroma obljubo..