Spomini starega gojzarja - HOM

 17.5.2026..Hom 

Navadno greva na Hom pozno poleti a mož si je  tokrat zaželel malo spremembe.

skozi krasno Savinjsko dolino s prelepimi motivi

Kapelicami .Ter kažipoti, oznakami.

Jaz sem mislila da sedaj ne bo nič cvetja. Pa ga je seveda bilo,druge vrste .Da obiščeva pomladi ta lepi kraj.in po kratki razpravi sva se le odločila za Hom. Jaz sem sicer mislila da bova šla na Resevno, ampak on si je zaželel te poti pa sva šla. Je že tako včasih predlagam jaz pa se on strinja, včasih pa on ,predlaga pa se jaz. Je skoraj nuja če hočeš da vse funkcionira, kot mora. Sva  vedno šla  poleti ali v jeseni ker v Matkah tako lepo cvetijo hortenzije. A cvetja je bilo kljub temu zelo veliko. In res je bilo lepo.Tukaj je vedno tako, kot bi prišla domov.

Že na začetku se razveseliva klopce kjer navadno nazaj grede uživava pod Sibirskim lipanom.Mimo zorečih češenj 

Pa seveda obvezen počitek na naravni klopci ha ha ha

Ta stavba tako lepo paše v ta prostor, če jke ne bi bilo bi kraj bil veliko manj lep 

Nato pa ob valujoči travi ob robu gozda navzgor

Skozi hladni gozd.

Šla sva po Brdski poti
Kjer sem si vzela čas in privilegij da sem se odpočila na zanimivi klopci-

Zanimiv zapis. Hm to da je na meji treh lastnikov bi verjela, ampak da je bukev stara 300let? Je na Vodriškem gradu bukev 500 let stara, je pa dvakrat bolj debela v obsegu, če ne še več. No če druga ne atrakcija pa je!!,

On si je pa tukaj vzel čas, ob prekrasni kapelici in tako lepem pomladnem zelenju, da se nama enostavno ni dalo iti naprej. Gor in dol so mimo naju hiteli sobotni pohodniki. Midva pa lepo počasi Tako z občutkom pod oboki zelenih listov . Na planem pa se je nama ponudil čudovit razgled.

Prekrasen razgled na panoramo pod nama. Vidljivost res ni bila prve vrste, ampak, kljub temu sva bila navdušeba.Sv Lovrenc v Savinjski dolini.
Mi je dejal ti kar slikaj, se bom ohladil v senci .

Tudi v oblakih , ki so se vedno bolj gostili, je doma škrat, ki me je prav  navihano opazoval.

KSA so pobeljene. Ja če bo tako toplo bo sneg hitro skopnel.

Šla sva seveda po strmini, vedno greva , dokler še lahko ha ha
Tu sva se spravila v senco in na klopci ljubezni,

če je že tu .

vzela sva si čas se odžejala, tu gor je vedno fletno, kot bi dejala moja prijateljica.  

Vse sva pregledala, ali se je od lani  kaj spremenilo. In ja podpiševa se pod ta napoi. Res sva se lepo imela in sva si obljubila , da bova še velikokrat in čim  prej prispela.-

P.P. 

SPOMNI STAREGA GOJZARJA--Jutro za prebujanje čutil

Dne 18.5.2026-

 smo se prebudili v sveže a sončno jutro. Tako za sproti ,sva dejala in se napotila po razširjeni poti okoli Škalskega jezera.

obožujem jutra sveža ob jezerih, Ko se rahle meglice dvignejo nad vodni gladino. Pogled proti vzhodu.

Na zahodu pa povsem druga slika Jasno nebo, jezero brez meglice. Skratka kot  naročeno za jutranje prebujanje čutil.

A že je nama pogled uhajal na nasprotno stran na travnik, in gozd pod katerim bova potem nadaljevala pot. 

Obožujem kontrast, ko se svetloba bori za prostor s senco. 

Hiter pogled še po jezeru in gradbišče priključka avtoceste za Koroško,ki je bilo še v senci in že sem pohitela za njim

On se je že vzpenjal po izprani brazdasti  poti, ki jih je nedavno neurje vrezalo po strmini. 

Pogled na del Velenjskega jezera. 

Tukaj se vedno ustaviva. Tako lepo urejeno počivališče. 

Na pašniku polno ivanjščic. Prekrasen pogled. 

Bilo je res jasno pogled čez jezero in mesto na Velenjski grad. 

Pa odsevi pod ribiški kočo 

Škalsko jezero z druge strani v ozadju Radojč in Paški Kozjak. 

, skrajno desno nad gozdom Lubela. 

Spet iz druge strani čez jezero 

Velenjsko jezero in Smrekovec v ozadju 

Se pelje k svoji ženicki 

Pa se cvet pred sosedovo hišo. Res lep potep. Tako bolj za dušo. No ja skoraj sedem km sva naredila ker sva v parku naredila še en krog. Tako za dober namen ha ha ha. 

P. P. 

 

Spomini starega gojzarja. Mesecu maju v slovo.

 Najin maj mesec   lepote Preizkušenj, med  svojimi slabimi in  in dobrimi, odločitvami, pa da se ne bom samo hvalila, kajti to obdobje je tudi obdobje polno preprek ovir, ter nekih zakonitosti  ki ti jih pač Emšo meče pod noge hočeš ali nočeš.Ugotivitev tega pa je, vsaj iz moje strani, da se mu ne smemo preveč podrejati. Če ne si kmalu na tleh nebogljen in nemočen. 

 Življenje ni samo uživanje,kot niso samo sončni dnevi, ali kot pravijo, no vsak dan nedelja. Življenje je pač tudi sklop naporov in sklepanja kompromisov, ki pa so seveda rezultat dialoga. Včasih z drugo  boljšo polovico, včasih pa jar s samim seboj

In si rečeš, pa kaj leta so samo številke in če te kaj boli, veš da si se živ. 

 Mesec maj neverjetno hitro je minil. Bil je poln aktivnosti. Preizkušenj. Hvaležnosti. Veselja.. 

Po eni strani zelo vesela da. Sem srečno prešla pri pregledu za sivo mreno, ki se je baje zmanjšala, da ne bo treba operacije. Bodo pa potrebna nova očala čeprav imam te šele od meseca septembra. Kakor koli toliko vsega je bilo,

No vsaj drugih obiskov pri zdravnikih mi ni treba. Torej ni vse tako črno kot se zdi na prvi pogled. Veliko je lepega pa tudi napornega. A vedno prevlada lepota in dobro nad slabim. Vmes pa se je seveda treba odpočiti. Ja  kar nekaj časa nisem pisala sem pa naredila kar nekaj osnutkov tako da bo še sedaj vse počasi poklopilo. Pohodi so v opisih pomešani, ker kar nekaj časa sem bila odsotna ampak tako poskušam zajeti vso lepoto meseca maja. Pa čeprav tudi z zamikom

Tukaj prvi dotik sredi valujočih trav 

Jutro iluzije. 

Si v jutranjem zibanju rosnih trav predstavljam, da sem kot rosa, ki se spoji s semeni na bleščečih latih. . Občutek da se ob vsakem nihaju vetra rahlo pogrezam vedno globlje, da postajam eno z naravo , neprecenljiv občutek, v meni se budi

 tiho hrepenenje, vtis vsemogočnosti, da lahko ta trenutek tihe sreče zadržim za vedno. 

A že se v to iluzijo brezčasnosti oglasi na veji ptič , ki me postavi na realna tla sedanjosti. Trave so se posušile veter je utihnil in moje hrepenenje se spet zaveda minljivosti.

Rahlo pokimam, ter se spet oprimem pohodnih palic, ter z varnim in odločnim korakom pohitim za njim. Ki uživa v svežini jutra.

P. P.