Vrholanov vrh 710 in Ruševine gradu Forhtenek 639 m
Po kratkem oddihu sva se na lepo majsko soboto odpravila še na en vrh nad Šaleško dolino Grad oziroma ruševine gradu Forhtenek in Vrholanov vrh. V lepo zaenkrat še jasno jutro sva se pripeljala do zelo lepo urejene Pristave,
Posebno se nama je dopadlo ker je ob poti veliko klopi ... Kot da vabijo popotnika naj se odpočije in naužije lepote teh krajev.
malo naprej sva parkirala
cerkvico sv. Duha, ki se skriva tam med drevjem v Ravnah nad Šoštanjem kamor greva tudi vsako leto.
Ja tu začutiš pomladno vzdušje nekako ti ta lepota zleze pod kožo.


Zelo veliko cvetja je bilo ob potiTako , da sva imela vtis kot da je Mati Narava pred nama pogrnila cvetočo preprogo
Kat hitro sva prišla pod grad Forhtenek, oziroma ruševine gradu zelo zanimiva zgodovina se lahko prečita na:
Ja tu začutiš pomladno vzdušje nekako ti ta lepota zleze pod kožo.


Zelo veliko cvetja je bilo ob potiTako , da sva imela vtis kot da je Mati Narava pred nama pogrnila cvetočo preprogo
Kat hitro sva prišla pod grad Forhtenek, oziroma ruševine gradu zelo zanimiva zgodovina se lahko prečita na:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Forhtenek
Tokrat sva tretjič bila tukaj, a je grad kar pecej zaraščen in kmalu ga b prekrila narava s svojo zeleno odejo. A midva sva hitela prvo naprej na Vrholanov vrh, sva sklenila da se ob povratku povzpneva na ostanke stolpa na vrhu hriba.

Ki pa se ob vznožju sploh ni videlo več obzidja.
razgibani valoviti poti

tu in tam skozi smrekove predele, ali pa bukov ali mešan gozd.
Uživala sva v ptičjem petju in kot je zadnje dneve že klasika sva slišala kukavico, ki je tako vztrajno kukala da sva se oba spraševala , ali so to sedaj njeni zadnji spevi, saj ne vem oz poleti je še nikoli nosem slišala peti. Tu in tam se nama je odprl pogled na nasprotni vrh oziroma pobočje,
kjer so se pasle ovce

Po zadnji strmini sva prišla kmalu na vzpetino,, od oder se nama je odprl pogled na Šaleško dolino



Razgled ni bil najbolj čist, ampak dovolj za uživanje. Tukaj sva prišla do novo narejene ceste in nove klopce pod lipo. Seveda sva se usedla kajti čakal naju je še zadnji klanec na vrh hriba

Pa tudi cvetoče pobočje naju je očaralo.


Pogled proti Mozirskim se nama je odprl že iz ravnine. Kajti prej ga je zakrivalo drevje na Vrholanovem vrhu. Sedaj pa je bilo vse na novo splanirano posejana trava in prekrasen razgled proti Savinjski Mozirskim Uršlji gori ja lepo so uredili. Pa še miza s klopmi da pravo udobje za in utrujenega pohodnika , ali tekača, kar dva sta naju prehitela
Pogled na Smrekovec

še zadnji klanec in že sva lahko uživala v razgledu in malici.

Pogled proti Savinjski dolini, ja vidljivost je bila slaba
Se je pa zato videlo lepo v Šaleško dolino- Šoštanj
Velenje bolj od daleč
Seveda se je treba slikati tu za spomin ob stebru ki je še lani bil obkrožen z grmovjem , letos pa tako lepo splaniran, da bi se lahko plesalo na njem
Pogled na Uršljo goro, prej se sploh ni videla
Ba očiščenem in na novo urejenem vrhu klop miza in ja pogled na vse strani. Hvala vsem ki urejajo vrhove, da lahko uživamo še bolj, kot bi sicer.
Pogled na Velenjsko jezero
Pa na Velenje
Pa še oba sva se postavila pred objektiv, preden sva odšla spet nazaj po isti poti do vznožja hriba na katerem je nekoč stal grad Forhtenek.
Telo veliko cvetja na spodnji strani gozdne ceste
Lani sva šla po spodnji potiletos pa po zgornji
kmalu sva prišla do stene in ob njej

In je šel za mano
Po kamniti plošči
kjer sva se spet zabavala ob podprtju skale
Nato pa res po strmem zadnjem delu ob stolpu navzgor
Na hitro sva se poslikala na vrhu stolpa a ne preveč na robu in se za trenutek ozrla še na Šaleško dolino, ter nato pohitela navzdol, kajti videla sva , da je nad Mozirskimi planinami oz Smrekovcem že temen oblak z dežjem. In res se je ulilo ampak takrat sva se že peljala proti domu.

Hitela sva navzdol nazaj do rampe pri kateri je kažipot za cerkvico sv. Duha, kamor greva tudi vsako leto.

Ni komentarjev:
Objavite komentar