Po vsakodnevnem deževju je prejšnjo soboto končno spet napočil jasen sončen dan, ali kot so napovedali drugi vročinski val..
Pa sva dejala greva nekam kjer bo bolj senčna pot in kje drugje kot na Čreti je tako..
Pa tudi to je bil vzrok za ta vrh kot test za mojo koleno, ali bom zmogla to pot.. Sva dejala, če ne bo drugače bova šla samo do Razgledišča Križ in potem nazaj ,na obisk koče na Čreti,ter cerkev Matere Božje in cerkev svete Katarine ..
Sicer malo pozneje kot je običajno sva se peljala skozi slikovito Savinjsko dolino
Kar kmalu sva se skozi ozko sotesko in nato po vijugasti še kar lepo od cesti pripeljala do koče na Farbanci,
Kje je bila še seveda zaprta midva pa sva parkirala malo višje ob od za čreto na levi strani ter razgledišče in tolsti vrh na desni strani po tej cesti sva tudi krenila..
Čez nekaj časa sva zavila na vzgor in kar kmalu po tokrat zelo razriti cesti prišla do Razgledišča Križ,kjer sem se vpisala v aplikacijo Planinc, občudovala čudovite metulji
tudi kačjega pastirja vsem ni mogel je v objektiv bilo je polno cvetja , krasen razgled na Vransko in avtocesto v dolini..A se nisva zadržala preveč dolgo kajti počutje je bilo odlično in tako sva pohitela naprej.
Zelo zanimiva pot, valovita sicer zelo dobro začela tudi če si prvič tu ne moreš zgrešiti, res pa je da je bolj slabo prehodna ,tu in tam se je pot izgubila v visoki praproti , ter podrastju.
Neverjetno hitro sva prišla do kmetije kje rastejo koše in je doma prijazen gospodar tudi tokrat smo poklepetali nato pa sva se midva napotila v kar strmi klanec, ob katerem je bilo zelo veliko cvetja ter metu
na vrhu katerega sva pri mizi s klopjo tudi malicala, ter si oddahnila in uživala v rahlo vetrovnem vremenu, ki pa je še kako prijalo ,kajti sonce je vedno bolj pokazalo svojo moč..
Krenila sva naprej na začetku po blatni cesti kajti poznala so se še posledice nočnega dežja, a sva kar hitro prišla , skozi pod rastje tudi s koprivami a sedaj sva že navajena nanje, še vedno šale vas sigurno ne bova dobila, do odcepa kjer je en znak kazal naravnost k spomeniku drugi pa na levo na Tolsti vrh..
Krenila sva na levo sprva po podrastju ,nato pa po kamniti poti navzgor ob kateri je bilo precej škratov z čudnimi profili..
Popestrili so nama pot..
Ustavila sva se samo dvakrat nato pa sva neverjetno hitro prispela na vrh, kjer je bilo skoraj temačno pogostimi krošnjami dreves zato pa prijetno hladno...
Pisala so se poslikala per se čez nekaj časa napotila navzdol. Po isti poti po kateri sva prej prišla, blatna cesta se je med tem že osušila, za hip sva obstaja še pod debelo bukvijo vrh klanca kateri da sva prehodila ob tem pa opazovala ovce ki so se pred vročino umaknile v gosto senco krošenj.
Kaj hitro sva bila mimo kmetije ustavila sva se še v gozdu ob žlebov ki je bil ves porasel z mahom po katerem je to riala voda od vse natočila vode v stekleničko nato pa pohitela naprej po strmini navzgor in kar kmalu prečila predel ,kakor po brezpotju pot med visoko praprotjo, še zadnja strmina pogled na škrata in že sva bila na razgledišču križ ter se kmalu vrnila do izhodišča kjer je naj naj in jekleni konjiček potrpežljivo čakal, moh hladni senci...
Odpeljala sva se še malo naprej cerkev svete katarine se samo za hip
Ustavila ker se napotila naprej po opoldanski vročini mimo križa kjer sva opazovala traktor ki je obrača v strmini in se čudila kako se je mehanika in tehnika spremenila časih so to se delali na roke..
No midva pa sva že pohitela naprej skozi hladen smrekov gozd ter se nato napotila navzdol do koče na Čreti, kjer je naj bo postregla zelo prijazna oskrbnica tu so tudi kosila kajti bil je čas kosila nato pa sva se na poti navzgor po še ne pokošen travniku kjer sem nabrala navadne lakote za čaj ter se ohladila v potem v senci košakih pri cerkvi Matere Božje, kjer sem se seveda tudi vpisala v aplikacijo Planinc,
Nato pa sva se napotila najprej po rahlo položni poti mimo spomenika in kapelice navzdol ter mimo cerkve svete Katarine do izhodišča..
Bila pa sem vesela da sva sejo kajti koleno se je pričelo rahlo oglašati a nisem vse preveč ozirala na to bila sem prepolna adrenalina veselja hvaležnosti in zadovoljstva, da je nama uspel ta , pravzaprav nenačrtovani pohod..
Na Čreto se bova še vračala Tolsti vrh ,sva letos obiskala zadnjič, tri leta sedaj zapored sva ga obiskala torej je bil letos poslovilni pohod..
.
)
Ni komentarjev:
Objavite komentar