Spomini starega gojzarja ..Kal-Mrzlica -Kal.

Spet sem se lahko posvetila pisanju. Pridejo stvari,dogodki, počutje, ki ti preprečijo načrtovano .Sem sicer naredila precej osnutkov , no sedaj jih bom počasi izpopolnila ... Ja v teh tednih kar nisem objavljala se je nabralo toliko materiala, fotografij, kajti bila sva res aktivna, pa še toliko stvari se je dogodilo , ki so malo omejevale najine pohode. Poškodba kolena ki je bila posledica zdrsa v stanovanju , ki sicer takrat ni kazala da bo imela posledice, a sedaj po dobrih dveh, mesecih je  še vedno kar precejšnja ovira pri hoji.Seveda se trudim ,da z vsakdanjim kolesarjenjem sobnega kolesa, ter vajami posebej za koleno ter obkladki od raznih gelov gline pripomorem k čim hitrejšemu regeneriranju kolena... A res gre počasi je pa že veliko bolje, a do popolnega okrevanja je še  dolga dolga pot. 

Torej: 

Konec julija ko je bilo res vroče sva izbirala cilje, kjer ne bi bila izpostavljena preveliki obremenitvi sonca..Pa sva dejala greva naposlovilni pohod, letos jih je res veliko , a saj se vedno bolj zavedala da počasi se bova morala "prizemljiti " na krajše iz nižje vzpone.Sva dejala tu gor sva v prejšnjih desetletjih res velikokrat bila na Mrzlici , že več kot pred pol stoletja , ko je še vse bilo drugače, kot je sedaj.Bova pa spomine obujala..

Prej smo vedno hodili iz druge smeri gor , a sedaj sva že tretjič zaporedoma se odločila da vzameva to smer, h  koči  na Kal in Mrzlico i ter nazaj

Sicer ne tako zgodaj kot prejšnja leta ,sva se odpravila  na najin zadnji pohod iz te smeri na Mrzlico ..

Tu gor greva sedaj tretjič, zaporedoma od 2021.

Prvič sva šla v obratni smeri prvo do  Mrzlice ,navzdol do Kala in spet nazaj ,ter do izhodišča pod Mrzlico ..

Lani pa sva ugotovila , da bi bilo veliko bolje,ter prvo iti navzgor in potem se nazaj vračati navzdol do izhodišča do Kala 

Malo je naju sicer skrbelo, zaradi neurij v preteklih dnevih, a ker je od takrat že preteklo kar nekaj časa sva upala da so ceste prevozne in res so bile... Ob cestah čudovite kapelice

Ter lepih cerkva ki so se bleščala v zgodnjem jutru

Ter mostov  ,ki so kot male krone, krasile ozko dolino ki je bila še v senci

Tudi Celjski grad je dočakal prve poljube sonca

Savinja spokojno tekla, ter dodala še dodatni čar v prebujajoče se jutro

Napovedoval se je vroč julijski dan

Malo prehitro sva zavila  na desno, a sva kmalu ogledala kakšni pot ter se prepričala da greva prav

Ko sva zjutraj prispela do koče na Kalu je bilo še vse mirno

Parkirala sva v senco med drevesi , malo bolj v notranjosti na parkirišču  kajti predvidevala sva če bi nastalo neurje da bi zunanja drevesa obranila hujši veter..

Kar hitro sva se odpravila na pot kajti pihal je zelo oster in strupen veter, čisto nekaj nenavadnega za ta letni čas..A kljub temu ni nič nenavadnega, kajti vse se je spremenilo vse je postalo nekako kaotično ,tudi vreme skupaj z ljudmi vred  ..

Zelo nama je všeč ta mali vrh Kala ,slikala sva se ter se vpisala v aplikacijo Planinc, ter se potem skozi gosti špalir smrek napotila navzdol

Zelo nama je všeč ta pot ki pelje iz kala na Mrzlico je lepo označeno, rahlo valovita med rastjem in obilnim cvetjem 

A je že tako da letos tako

 

Zelo nama je všeč ta pot, skozi  lepo zelenje in rastje ter polno cvetje ob poti..

Hitela sva da sva kaj malo prišla iz vetrovnega območja.. ker so nato dvignila na vrh kjer sva se vpisala potem pa hitro nadaljevala pot navzdol do travnika

kjer sem spet preizkusila svojo kondicijo in stekla navzgor naravnost po kolesarski stezi...Je zelo zanimivo v strmino  gor in navzdol lahko grem brez problema ravnina in posebno asfalt so pa ježeve muke, če se izrazim tako bolj po domače. 

Še pogled na strmino ki sva jo ravnokar premagala

Res sva hitro prišla tik pod vrh, večji del je pot vodila po senci

Kar kmalu sva prišla do odcepa kjer 1 pot vodi na vrh Mrzlice ,a midva sva se odločila da greva lepo po senci ter mimo koče na vrh Mrzlice 

Postajalo je vedno topleje , pa tudi tako je bilo, zakaj bi se po nepotrebnem trudila, če lahko izbiraš senčne poti....

Ta pot tukaj je prav pravljično

Tokrat je nama neverjetno hitro pot potekala  vroče nama ni bilo ko sva prispela na vrh Mrzlice je pa spet pihalo nama je bilo kljub temu všeč kajti ni bil premrzel veter..

Poslikala sva , razgled sicer ni bil preveč lep a kljub temu veva kje je kaj ,  obujala sva  spomine, ki so pravzaprav se dodana vrednost vsakega obiska..

Nebo nad vrhom Mrzlice je bilo temno modro barve indige

Ob poti polno cvetočih in 8dcvetelih trav

Še par korakov in res sva bila srečna da je nama uspelo se povzpeti , na sicer ne visoki a kljub temu nad tisoč metrov.

Seveda sva si čestitali za vesela in zadovoljna..

Tukaj je res pošteno pihalo kar nekaj pohodnikov je prišlo za nama a so se takoj odpravili naprej..

Tudi midva sva se odpravila proti koči,prvo pa sva se še malo razgledalia lepo se je videlo v Šaleško dolino, kjer se je iz dimnika kadilo naravnost v nebo

Odpravila sva se nazaj proti koči

Kajti pričelo je spet pihati

Koča sicer ni bila odprta a so dežuje ali planinci tako da sva se kljub temu lahko odžejala in nazdravila

Nato pa sva se odpravila po travniku navzdol, še zadnji pogled nazaj na kočo 

nato pa pod krošnjami starih dreves

med soncem in senco

se spustila do klopce 

nato pa navzdol  po lepo speljani potki do travnika, katerega sva prehodila po isti poti kot prej... 

Nato pa skozi hladen gozd se spet povzpela na vrh Kala kjer sva se  res zabavala saj sva se lahk, kajti pred nama je bil še samo kratek spust do koče...

Ko sva prispela do koče na Kalu je tukaj bilo kar nekaj obskovalcev. Ki so uživali v gostoljubju oskrbnika..

Pridružila sva se jim , nato pa pohitela naprej do jeklenega konjička, ki jenajučakal v senci. Ustavila sva se še pri spomeniku.žrtvam druge svetovne vojne.Tukaj se vedno ustaviva.

Nato pa sva se vrnila po isti poti nazaj skozi Laško proti domu ...Zadovoljna da sva končno uspela narediti ta pohod na vrh Mrzlice.S te strani je bil poslovlni pohod a iz druge strani se bova še seveda vračala na ta nekoč tako pogosto obiskan vr.

P:P: