Bila sva že kar pozna, ko sva se bližala Migojnici, kjer sva tudi parkirala , ter s nato ,skozi ozki prehod prebila na asfaltno cesto, sem bila prav vesela, da ni trajala ta hoja dolgo ... Kajti kar bala sem se, da bo spet pričelo oglašati, koleno..
Migojnica je zelo lepo urejen kraj z veliko cvetjem inprijaznimi ljudmi
Kar vesela sva bila, ko sva po razbeljenem dopoldnevuprispela mimo cvetočih hibiskusov, kjer je naju srečala zelo prijazna
psička mislim , da ji je bilo ime Lunanato pa še malo sence in že sva bila do klopce in forma vive pred vhodom v bukov gozd
psička mislim , da ji je bilo ime Lunanato pa še malo sence in že sva bila do klopce in forma vive pred vhodom v bukov gozd
Objela je naju hladna idila gozda, hitela sva navzgor po znani poti, kajti na Bukovco se zelo rada vračava. Vsako leto vsaj dvakrat .. Sicer bolj pozimi, takrat je Bukovca čudovita, ali pa jeseni, ko vse krošnje bukev zažarijo v vsej svoji lepoti... a sva bila že tudi poleti, ter spomladi gor tukaj ....
Hitela sva preko nekaj podrtih dreves, ki jih je vetrolom položil na tla...
Navadno greva naokoli a včasih , kot tudi sedaj, sva se vzpela kar naravnost navzgor po strmini...
šalila sva se , da je tako vroče, da še gobe ne rastejo...
Malo sva se tudi odpočila sredi strmina
No midva sva že vajena plezanje čez hlode
In okoli 12 ure sva prispela na Bukovco, kjer je naj bo postregla res zelo prijazna oskrbnica
Res sva bila žejna , prvo sva se osvežila in odžejala z hladno vodo sva se potem pa še s pivom
Ter se osvežila s slastno pravo kavico
Sedela sva na terasi in vis a vis se nam je nasproti bleščala cerkev svete Magdalene na Homu kjer sva bila v začetku julija
Pogled na drugo stran pa je nama razkazoval svojo čistilno Gozdnik 1091m kamor sva tudi namenjena v teh toplih dneh
Ko sva že odhajala slikati se še morava takrat so prišle 3 dekleta angleže nje in ena od njih naju je fotografirala
Zahvalila sem se ji potem pa sva odhitela naprej
Mimogrede pa sva še pogledala tja na drugo stran pod Gozdnik ,kjer je lovska koča do koder se pripeljeva z avtom..
Tudi vrnila sva se po strmini navzdol čeprav je s nisem bila preveč navdušena ampak po drugi strani zelo vesela zakaj se ne bi razgibala nogo dokler si jo še lahko...
Sedaj je tudi sonce že osvetlilo greben Bukovice
Strmino sva kaj hitro premagala
Prav žal mi je bilo da nisem imela s sabo drugega aparata da bi posnela tega metulja
Ko sva prispela iz gozda do forma viva sva se prvo odpočila na 1 klopci
Nato pa sva presedlala še na drugo klop, ki je z mahom preoblečena čakala na naju
Zelo zanimivi izdelki narave
Nato pa spet nazaj po asfaltu
Kjer se je nama nudijo čudovit pogled na cerkev v Migojnici..
Spet skozi ozki prehod
Avto je naju čakal, na soncu čeprav sva ga dopoldne postavila v senco..
Vesela sem se spravila vanj, ter se odpeljala po sončni Savinjski dolini nazaj domov, zadovoljna da sva dva dni zaporedoma izkoristila prekrasno sončno vreme in bila hvaležna ter srečna da je nama bilo dano, bil da sva obiskala ta lepi kraj v Savinjski dolini..
P.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar