SPOMINI STAREGA GOJZARJA- Mak in ljubezen pikapolonic

KAKO LEPA JE NAŠA ŠALEŠKA DOLINA

Kaj je lepšega, kot teden začeti zjutraj malo pred sedmo, ko se dan šele prav prebuja, kje v naravi. In danes sva imela srečo , da sva  teden začela z obiskom Šoštanjskega zaledja ob novo nastalih jezerih. Med maki in med pikapolonicami  pa med modrino naših jezer in seveda modrino neba. Rada hodim v ta konec, prvič zato, ker je res lepo tu , drugič , da vidim, koliko se spreminja tukaj, ko se na novo sanira naša dolina. Vedno je kaj novega ...

 zapeljala sva se do parkirišča in nato  mimo spomenika  povojnim žrtvam nadaljevala potse  odpravila čez Rudarske škode, kjer so še vidne posledice odkopavanja premoga. A se vedno znova čudiva, kako lepo se sanirajo udrtine in kako na površinah kjer je bilo prej neprehodno sedaj raste žito in trava. Ob cvetočih vrtnicah in travniškemu cvetju sva

 mimo posejane polj koruze hitela k  na novo nastalemu jezeru, ki je nastal šele leta 2013. Ob njegovem obrežju sem lani  videla mak in kamilice. Pa ker je tak čas bilo, sva rekla greva pogledat ,ali je kaj videti... paje res bilo. Jezero se je povečalo, pa še eno manjše je zraven nastalo. Pa seveda panoramska slika obeh jezer Velenjskega in Šoštanjskega je bila prelepa.

 Pogled nazaj na prehojeno pot in na Pusti grad nad Šoštanjem je bil vabljiv...

zelo vroče je bilo, kljub rani uri.  

 Čez valovito pokrajino je naju vodila sprva lepo urejena cesta nato pa pot. In  res sva kar v doglednem lasu prispela v dolino k vidi. Prej pa sva občudovala , labode, in cvetočo  okolico. Tam daleč na desni strani ob jezeru sva videla labode, ki so za zajtrk se pasli po sočni travi.

 

 prišla sva k vodi , ki je lahno valovila

Tudi kamilice sva videla, a je bilo še zelo malo pravih, divje pa so že kar bohotno rasle. torej z čajem zaenkrat ne bo nič.Nič ne de bova pa še enkrat obiskala ta čudoviti kraj. Nato pa sem zagledala par makov. No nekaj je, sem si mislila.

 

 Bila sem navdušena nad lepoto robidovih cvetov pa mak in modrina neba in bezga ja jutro se je lepo pričelo.

Nato pa se je pod modrino neba, kot kaplje krvi prikazale rdeče kapice maka...

Pa tam ob poti  sem ugledala dve pikapolonici, ki sta se strastno ljubili na travni bilki. On je bil že brez pik in zaradi tega sva se šalila še midva

 Nato pa sem s posvetila makom. Kajti že zeloooo dolgo nisem toliko te rdeče lepote videla na enem kupu skupaj. Prav za prav od moje mladosti, ko so med žitom cveteli z plavicami po poljih. Sedaj mak že še vidiš kje, a plavice so kot izumrle. No saj so bili raz sejani ob obeh jezerih, a kljub temu je bilo nekaj prečudovitega videti tako lepe velike cvetove in še toliko popkov je bilo ob njih. To bo še cvetelo.

 Pa sem slikala zelo veliko slik sem naredila. Da mi bodo polepšale  sive dneve, ( Nekaj pa jih z veseljem podelim z vami...) ter me bodo spomnile na današnji prečudoviti predzadnji dan meseca maja. Torej nekaj utrinkov z te poti. Imejte kar se da lep dan. Ter seveda zakorakajte smelo v mesec  junij. Ja čas beži in zato je treba užiti vsak trenutek dneva. No saj jaz  zadnje čas spet uživam v naravi in nasploh. Lep pozdrav
p.p.

 slik je precej, a nobena ni enaka