SPOMINI STAREGA GOJZARJA .. VELENJSKI GRAD

Velenjski grad!

Letošnji prvi obisk.

Ob vznožju hriba na katerim stoji Velenjski grad, je Staro Velenje, ki pa bi se sedaj lahko imenovalo Novo Velenje, tako je spremenjeno. Veliko hiš je prenovljenih nekaj jih ni več, so dale prostor parkiriščem,  oz drugemu namenu. skratka spremenjeno, ampak zelo lepo. Pogrešam pa 

ta vodnjak sredi trga

No ko sva si ogledala spremembe, kajti iz te strani še nisva šla na Grad, sva se napotila naprej

proti VIli Bianki.

Ter se nad  njo  napotila navzgor.

Nato pa se po 233 stopnicah napotila v zgodovino...

No tako je vsaj pisalo včasih ob vznožju stopnic 

S stopnic krasen pogled na skakalnico, ki pa je samemu sebi namen- Škoda- Pa koliko tekem je bilo poleti ob dnevu Rudarjev, oziroma za Rudarsko svetilko. Sedaj pa že kar nekaj let sameva in ja  ni interesa, pa najbrž tudi  denarja in intuziazma ne. 

Še parstopnic pa sva tukaj pred lepim portalom

Ki vodi na notranje dvorišče gradu-

Pa Šaleški biser ter napis pred muzejem ostankov mastodonta. Ja te bi pa rada videla--- 

Dan je bil po dežju jasen vidljivost zavidljivo dobra. Z gradu pogled na  cerkev sv. Jožefa  v Škalah in pokopališče ob njem- Še ni dolgo ko sva bila tam, januarja  ko sva šla okoli vseh Šaleških jezer. Lepo je če lahko kraje in stvari opazuješ iz več zornih kotov.

Pogled na naše lepo mesto Velenje- Ter na vrhove nad njimi. Z leve Lubela  Vodemlja in Skalni vrh

Tu pa pogled malo bolj na desno na cerkev sv. Martina  V Šmartnem in na hribe že prej opisane, samo tu se še vidi skrajno desno Stropnica. Nama najljubši vrh 

Skozi mostovž in ob cvetočih telohih na vrh nad Gradom

Ja tukaj spomini kar vrejo na dan. Koliko krat sva bila tu gor, pa da ne  pozabim proslav ob 3 juniju dnevu rudarjev. Kako lepo je bilo ,ples glasba pa humoristi, kot je bil Vinko Šimek _Šraufenciger .. Koliko dobre volje, ja bili so lepi časi, ko je bil rudarski stan še spoštovan. Sedaj pa ješlo vse v maloro-.Le spomini so ostali , teh pa nam ne more vzeti prav nihče

Čudovit topel dan , sva izkoristila za uživanje in pogled na Podkraj, Zagrad , ter na drugo stran na grad Velenje

Ja je že tako najine poti niso samo sprehodi, ter hoja, ampak opazujeva naravo, ja lahko bi dejala , da je pot tudi najin cilj.

Po krasnem drevoredu

Ja včasih sva hodila tu gor, ali dol kadar sva šla krožno pot. Sedaj je pot zaprta zaradi  plazu.

MINI ZVERINJAK HA HA

proti Hiši Mineralov 

Hiša mineralov iz več zornih kotov. Bila je nedelja pa postala sva žejna, po 233 stopnicah in naokoli po asfaltu sva si zaslužila enega kozoroga. Se šika ha ha

oglasila sva se v Pekarni bar ,kjer je res tako prijeten ambient, pa tudi  prijaznost zapisana z Veliko začetnico

Ja Pekarna pred desetletji , in sedaj je dobila drug podobo in drugi namen. A kot včasih ko so pekli  kruh v njej in so bližnje sosede nosile kruh da so gga spekli v njej, sedaj pač hodijo na pijačo in okusne krofe in sladice..

Tudi tu sem se rada vračava

Nato pa mimo čitalnice  Pesniške duše

Hitela sva naprej in iz leve strani Velenja prečkala most čez reko Pako ter se  čez nekaj časa povzpela navzgor, kjer  je  nama ozadje  smrekovega gozda nakazovalo da sva že blizu doma. Res je bila lepa pustna nedelja , sproščena , kot se šika za tak dan.

p.p.