ŠKALSKO JEZERO-
Že kar dober streljaj od naše hiše naju je razveselil prvi dotik pomladi- Ja lepi so ti zvončki, no midva imava rada vse v naravi od zelenja pa do popkov, ampak zvončki nam pri cingljajo res tisti prvi občutek, da je pomlad že tu, pa čeprav samo meteorološka.
Jezero kot na dlani in nebo kot morje, da prav zaželiš si ,da se dotakneš neba. Pogled na l Vodemljo razgledno točko , Skalni vrh kjer sva bila dan dva, pred tem gor , na skrajno desni Stropnica na kateri sva letos že uživala a o tem lepo po vrsti drugič v zapisu-
Malo bolj na levo še vrh Paškega Kozjaka in Špik , 1108 m, kjer sva letos drugega januarja, kot vsako leto tradicionalno otvorila pohodno sezono. Vidi se tudi košček Ramšakovega vrha in Radojča .. V ospredju pa delovišče avtoceste na Koroško---Ja kako se bo in se še in se je že spremenila naša dolina. Pred 60 leti, ko sem prišla v Velenje je bilo tu vse drugače. Nekaj se je spremenilo skoraj neopazno, nekaj pa seveda rapidno hitro. A je že tako, vse se spreminja z nami vred in ja napredek ter borba za vsakdanji kruh pač zahteva tudi žrtve ...V naravi in ljudeh.
Pogled na Vodemljo na razgledno točko, kjer sva pred dvema dnevoma uživala v pogledu na Škalsko jezero in vso našo dolino.
Sonce zrak svoboda, ter , ter mir in dobra družba, ja kaj hočeš še več-
Nad jezerom se je nad nama odprla snežna belina kronic, oziroma zvončkov kot smo jimmi včasih pravili. Ja zeloooo veliko vrst jih je, a saj ni važno kako se imenujejo, važno je to da ti napolnijo srce in vso bit s srečo veseljem in dobro voljo.
Navzgor med grmovjem po stezi po belim pobočjem.



p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar