SPOMINI STAREGA GOJZARJA--ŠKALSKO JEZERO-

ŠKALSKO JEZERO-

Teh  sončnih dnevov v mesecu marcu sva se razveselila, kot otroka daril- Sva dejala da ne bova samo iz višine gledala na to našo dolino sva se odpravila še na Škalsko jezero- Nekaj zato da se telo spočije, ja je čisto  drugače, le si mladin ti nobeden napor ne zapusti   utrujenosti v telesu-A ker se res prilagajava uživava tudi na ravnem, posebno še če le ni preveč asfalta-

Že kar dober streljaj od naše hiše naju je razveselil prvi dotik pomladi- Ja lepi so ti zvončki, no midva imava rada vse v naravi od zelenja pa do  popkov, ampak zvončki nam pri cingljajo res tisti prvi občutek, da je pomlad že tu, pa čeprav samo  meteorološka.

Jezero kot na dlani in nebo  kot morje, da prav zaželiš si ,da se dotakneš neba. Pogled na l Vodemljo razgledno točko , Skalni vrh kjer sva bila dan dva, pred tem gor , na skrajno  desni  Stropnica na kateri sva letos že uživala a o tem lepo po vrsti drugič v zapisu-

Malo bolj na levo še vrh Paškega Kozjaka in Špik , 1108 m, kjer sva letos  drugega januarja, kot vsako leto tradicionalno otvorila pohodno sezono. Vidi se tudi košček Ramšakovega vrha in Radojča .. V ospredju pa delovišče avtoceste na Koroško---Ja kako se bo in se še in se je že spremenila naša dolina. Pred 60 leti, ko sem prišla v Velenje je bilo tu vse drugače. Nekaj se je spremenilo skoraj neopazno, nekaj pa seveda rapidno hitro. A je že tako, vse se  spreminja z nami vred in ja napredek ter borba za  vsakdanji kruh pač zahteva tudi žrtve ...V naravi in ljudeh.

Pogled na Vodemljo na razgledno točko, kjer sva pred  dvema dnevoma uživala v pogledu  na Škalsko jezero in vso našo dolino.

Sonce zrak svoboda, ter , ter mir in dobra družba, ja kaj hočeš še več-

Nad jezerom se je nad nama odprla  snežna belina kronic, oziroma zvončkov kot smo jimmi včasih pravili. Ja zeloooo veliko vrst jih je, a saj ni važno kako se imenujejo, važno je to da ti napolnijo srce in vso bit s srečo veseljem in dobro voljo.

Navzgor med grmovjem po stezi po  belim pobočjem.
 A kar hitro sva pohitela naprej do mostu, kjer je naju pod mostom razveselilo polno nagnetenih rib.

 Potem pa  že naprej kjer sva uživala v odsevih Škalskega jezera in otočka na katerim dva laboda že pripravljata gnezdo za gnezdenje in nov zarod.

Vesela da se je vreme končno uredilo, kajti sivine se kar hitro naveličaš- Čeprav nama vreme ni važno, a roko na srce vse je bolj svetlo in veselo , paše slike so lepše, no to je moje mnenje Ha ha---

p.p.