Spomini starega gojzarja:Šaleška jezera- 1. del-Krožna pot okoli Šaleških jezer:

1.del-OD Velenja do Ribiške koče v Šoštanju

Pomlad je kljub trajajočemu hladu kar krepko zakorakala v deželo. Toliko stvari se je dogajalo v teh pomladnih mesecih in času kar nisem pisala skoraj sem že pozabila  na pisanje..Pa še probleme z očmi so se pojavile, ja in tako pač pride, če načrtuješ, a se potem vse drugače obrne....

Pa me je prijateljica vprašala pred kratkim ; A pišeš pa nič več? Toliko hodita naokoli sigurno se je nabralo precej fotografiji pa tudi spominov... Škoda tako rada sem prebirala tvoje foto zapise" 

Res sva bila aktivna to zimo in pomlad, sem pa malo pogledala po mojih albumih v arhivu in se odločila da spet osvežim vsaj nekaj pohodov kjer sva uživala na najino jesen življenja..

Spomladi sva letos perec sem nabirala kondicijo kajti ko  EMŠO prične zbirati leta , če je ne negujes se prične izgubljati in res je težko nadoknaditi da obdržiš tisto pravo formo..

Je pa res da sva to pomlad večinoma hodila po dolini no tudi višje sva se povzpela, a to bom potem opisala v naslednjih zapisih .danes nekaj utrinkov z že tradicionalnega pohoda okoli Šaleških jezer se nabere nekaj kilometrov . najbolj je utrujajoče ,to ker je precej poti tudi po asfaltu... Veliko kje sva se izognila tako da sva hodila ob robovih ceste povsod pa se to seveda ne da..Sva se odločila da greva še enkrat to pot, da se preizkusiva, če še zmoreva.Kajti nič ni samoumevno....

Skozi sončni park mimo stare elektrarne, kje je predvidena za obnovo, a seveda zato je potreben denar in čas...

Kar kmalu sva prispela do Velenjskega jezera in stolpa Vista, a gor se tokrat nisva povzpela, še nu dolgi kar sva bila na vrhu..

Ter se mimo zanimivih klopi, ki delujejo kot sedežna, nadaljevala  pot, ter opazovala velikega metulja oziroma veščo, ki se je ogrevala na jutranjem soncu...
 

Nato pa sva se mimogrede ozrla še na novodobna mastodonta, ki sta zamenjala kamniti  skulpturi , a meni je bila prejšnja izvedba veliko  bolj všeč.

Pogled navzgor proti Kinta Kunte. Kjer smo tudi mi imeli v prejšnjem "stoletju " ha ha vikend, vse drevje, se je pričelo že razcvetati

A nisva  se dolgo zadrževala tukaj, kajti pred nama je bilo še kar nekaj kilometrov poti,

bežen pogled na drugo stran jezera proti Škalam, čez prekrasne vrbe, ki so dodali poseben čar odsevom v vodi...

Na Velenjskem jezeru sta se gugali 2 jadrnici in čakali na dolgo vroče poletje...

Pogled tja čez jezero na rudarske škode, kjer je že veliki del področja sanirano..

Prejšnja leta sva se velikokrat sprehajala tukaj, ko smo imeli še psičko, sedaj pa greva tukaj malokdaj, kajti najine poti so sedaj postale tudi daljše in bolj naporne, kar pa prej psička tega ni zmogla.. tudi tukaj se je precej spremenilo kolesarska steza, ter ob njej lepa sprehajalna pot ki vodi naokoli je prava dodana vrednost Velenjskemu jezeru

Čudovit pogled tja čez je naj bo očaral vsem zaradi lepih odsevov v vodi..

Kmalu sva prišla do mostu v zatoku, ki sva ga prečkala

Ter si ogledala levo in desno čudovite motive odseva.

Na drugi strani pa je, ozek rt, kjer smo se včasih hodili sončit.. Tukaj sem velikokrat fotografirala kačje pastirje ter metulje..

Op drstišče malo naprej je čudovit pogled proti Paškemu Kozjaku tukaj dobiš občutek kot da si ob morju..

Nato pa mimo deponije premoga, prišla navzdol do poti , kjer je bila včasih pot okoli Velenjskega jezera sedaj pa je zaradi saniranje zaprta..

Ker pa je naju tokrat  pot vodila še okoli Družmirskega jezera sva pohitela naprej, med čudovitimi topoli ki na vsaki strani ,kot drevored obkrožajo pot.

Zjutraj je bilo kar sveže in hladno kot je pač v teh aprilskih dneh klasika , a potem sva se z hojo pošteno ogrelo...

Čudovite anemone oziroma vetrnice so nastavljene svoje čaše soncu metuljem in čebelam

Kar prijeten pogled je bil čez jezero ima vedno bolj sanirano področje posledica udora odkopa premoga. 

Vesela sva bila da sva lahko z asfalta, krenila po mehki travi, kjer je bilo polno pomladanskega cvetja, ter  mimo vrtov. kjer so se bleščala narcise kot novozapadli sneg..

Vedno bolj sva se bližala Ribiški koči, mimo majhnega jezera, ob ribiški koči sva se ustavila sepod cvetočo krošnjo pošteno  okrepčala. 

   kajti za nama je bilo dobrih  že pet kilometrov hoje..

Nato pa sva ob obrežju po lepi poti ter zelenemu pobočju na katerem je prednjačila rumena barva....Se za hip ustavila ter uživala v pomladnem razkošju..

P.P

Se nadaljuje : foto zapis pohoda okoli Šaleških jezer:

 "Drugi del od Ribiške koče, do cerkve svetega Urha v Gaberkah, mimo  Velunjskega kanjona ..