TUDI TO JE ŽIVLJENJE - Moja razmišljanja-O ČASU

 - ĆAS-

Ob teh zadnjih dnevih , tednih, urah , se vedno znova zavem pomena časa. kako vse hiti se spreminja in z njim vsi. 
Prav pogrešam dolge pogovore  v živo s prijatelji, ki jih pa žal več ni. Odšli so tja za mavrico, za obzorje, kjer se čas ustavi, vse obstane, jaz srčno upam, da je res tako da takrat doživimo lepote , kakršnih si niti v sanjah  ne moremo  predstavljati, ali pa je vse to le iluzija. kakor koli čas mi drvi zadnje čase  s tako hitrostjo. Ne vem, ali  to vsi tako dojemajo, ali samo jaz.  kjer vse vsi dogodki vrstijo tako hitro. Nikjer ni več časa, da bi se ustavili , se pogovorili, ali se družili na tak, ali drugačen način.
sicer midva še to nekako poskušava tudi v praksi nekako to izvajati. Obiskujeva prijatelje, sorodnike,. Vesela sva če naju obiščejo , takrat mi srce zaigra, kajti zavem se, da vsepovsod pa le ni naglica časa na prvem mestu. Vem da je čas zelo relativen pojem.Vidim na spletu,  Na enem drugem portalu pred kakimi tremi leti, smo debatirali pozno v noč in se nasmejali vsak v svojem domu na ves glas , čutili smo se nekako povezani . Morda je to zato, ker smo bili takrat še mlajši??? Z nekaterimi smo se srečali tudi v živo. A potem so ta portal ukinili. Z nekaterimi smo nadaljevali prijateljstvo tudi na Facebooku. Tudi tu smo prijatelji, a se je veliko spremenilo. Tu ni več čas za komentarje, za klepetanje, kvečjemu še za všečki. A sčasoma, so se mi ti všečki nekako zagabili. Ne mislim nič slabega s tem, a pustijo me hladno, ne dotaknejo se srca.  Jaz pa imam rada pristnost besede in ob všečkih pa se zavem, kot da klikneš samo toliko, da e vidi, da si pogledal oz, obiskal dotično stran. Najbolj pa me je presunilo spoznanje, da sem postala tudi jaz sčasoma ena iz med teh, ki samo klikajo, le tu in tam pa povedo kaj v resnici čutijo. A , kot že rečeno v teh časih ni preveč dobro nositi srca na dlani.

Tako pač je kot je. Pa ne samo na Facebooku, tudi drugi portali so postali del te prakse. Sicer priznam, da zadnje čase sem bolj malo na FB in tudi na Googlu, kajti sedaj v teh dneh sem pač morala izbirati med nujnim , važnim in res nujnim in res  važnim. A se vedno znova in znova rada vračam. Kajti  lepo se je vrniti , kajti zavedam se, da  čas tako hiti in , da, ko se bom enkrat hotela vrniti sne bo več tega , ali onega prijatelja, ali pa bom jaz odšla tja, kjer je čas  ni več pomemben. Ali je pred dvanajsto, ali pa pet čez . Sedaj pa se samo držim te prakse, da izkoriščam dan , do potankosti , ali kot se lepo reče                CARPE DIEM