Z njimi izginja tvoj obraz
Potez skoraj ni več,
zabrisane so skoraj vse.
kot da te nikoli ni bilo.
A so dejanja, so spomini,
ki vsak dan me spremljajo.
Po dolgih letih je spomin še živ, kot ,
da poleg mene bi še vedno bil.
Tvoj smeh slišim vedno še .
Se spomnim, ko pod kostanji sva lovila se
Bodic poln si bil, vem da te bolelo je
a s prešernim smehom si premagal vse.
V ta jesenski čas spomin je še posebno živ,
morda duh tvoj bdi nad menoj,
v listih ki šumeč se rahlo barvajo,
so morda vez,
med spominom in resničnostjo.
Ko moj korak vodi me prek barvnih stez, jesenskih dni-
Kjerkoli že si , moj spomin vedno spremlja te ,
vedno bolj pogrešam te.
Avtor:
P.P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar