GORA OLJKA----
Spet se je pričel nov teden in kaj je lepšega, kot ga začeti z odhodom v naravo--- Ker sva v nedeljo zaključila raziskovaanje v naravi od Uršlje gore, preko Velenjskega
Spet se je pričel nov teden in kaj je lepšega, kot ga začeti z odhodom v naravo--- Ker sva v nedeljo zaključila raziskovaanje v naravi od Uršlje gore, preko Velenjskega
Jutro hladno, sveže , kot se za ta čas spodobi. Zgodaj dopoldan sva se odpeljala mimo Pesja in mimo Podkraja, proti Velikemu vrhu . Avto sva pustila ob kraju ceste in se po dobro znani poti oz cesti, kajti tu sva velikokrat že hodila. Pa še vsakoletni pohod bosih iz Pesja na goro Oljko mi je ostal lani kar v dobrem spominu. Je kar zanimivo hoditi bos po makadamu , asfaltu in nekaj tudi po gozdni poti... Je pa zelo dobro ha ha za zdravje oz za prekrvavitev telesa, saj so na podplatih tiste točke, ki uravnavajo vse organe v telesu. Veliko smo se takrat presmejali na ta račun--_Obetal se je lep dan
Kar hitrosva napredovala , kajti z hojo sva se tudi ogrela-- Malo po gozdu malo počez po brezpotjih, sva lahko občudovala prelepe kapelice ob poteh
Potem sva spet zakorakala malo hitreje navzgor , kajti tu je rahlo pihalo in želela sva si čim prej iz sence priti na sonce. Po gozdni cesti, ki je bila še doo nedavnega planinska pot sva kar hitro prispela do Roglškove kapelice, kjer je v notranjosti zvonček. Tokrat nisem pozvonila, kajti bilo je hladno pa še njega sem slikala, ki se je z Mery usedel na klopco na jasi. Pa sem enostavno pozabila
Lepe so te kapelice pa še precej jih je. Tale spodaj je bila sredi gozda , ko sva šla po drugi strani nazaj. Nikoli je še nisem videla- Skrita med drevesi ki jo je osvetleval trak svetlobe...
Midva pa sva vedno više kmalu dospela do stopnic, ki so naju vodile na cesto, kjer je naju spet pozdravila kapelica na zadnjem ovinku pred vrhom
Kjer se nama je razprostrla lepota cerkve svetega Križa , ter je naju očaralo modro nebo, ki je bilo tako temno modro, da si imel občutek kot da si nekje visoko na Himalaji , kot da boš vsak čas ugledal kako zvezdo na nebu...ker je bil ponedeljek je bila koča zaprta. On se je z Mery spravil na sonce na klopco, ki sva jo poprej seveda pokrila z majhno odejo, ki jo imava vedno s sabo. Kajti treba je patiti, da se ne prehladiš. No in iz mojega fotografiranja na gori Oljki nekaj utrinkov
Tu sem splezala na nizko obzidje , da sem laže zajela nad smrekami Kamniške in panoramo. Kot so Mozirske, Potem TEŠ
Pa seveda zanimivosti o cerkvi
Pa spodnje svetišče, ki je bilo zaprto, a sem že kar nekajkrat bila noter tako prilagam tu eno sliko..Čudovito je
Nato sva se počasi odpravila proti cerkvi, kjer sem poslikala vse ;;; kajti vem, da do poletja ne bom več tu gor, kajti čakaju naju še ostali hribi okoli Šalešlke doline. Te bova obiskala sedaj do pomladi in poletja, kajti, potem bova širila raziskovanja naše prelepe dežele. To je sedaj bolj za ohranjanje kondicije.
Nato sva počasi odšla, ter se še zadnjič ozrla na prelepo osvetljeno lepotico na vrhu gore po del Martinovi poti nato nazaj po cesti
Na ovinku smo se slikali vsi trije - ter nato ena dva
Po cesti ena dva, ena dva, a se kar pride ha ha
po cesti , ko sva prišla ven iz gozda sva na desni videla Arnače, ki so bile zavite v meglo, pa npred nama veliko dimno gobo iz Teša .Pa se spet vrnila v dilno, do najinega jeklenega konjička. Vesela zadovoljna da sva tako lepo začela ta teden v januarju -- Tudi vam želim veliko lepih izletov, sprehodov in pohodov v tem mesecu..
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar