četrtek, 06. avgust 2015

Iz zbirke.....SANJALA SEM----



Sanje

Da sedim na mehkem oblaku ,
ki me nosi daleč, daleč proti soncu.
Z vsakim pišem vetra,
je oblak bolj rožnat in jaz boljše volje.
Zaprem oči, kajti vedno hitreje
in globlje se pogrezam v to čudovito opojno mehkobo….
Pred sabo zagledam s snegom pokrit , snežno bel vrh gore.
Neslišno pristane beli oblak na vrhu te gore,
spustim se na tla, zajamem zrak.
Se kot otrok predam svetlobi in svobodi trenutka.
Dvignem roke se globoko priklonim ,
ter se zahvalim Materi Naravi
za ta trenutek, doživetega, za ta trenutek resnice,
spoznanje, da za vsakim temnim dnem ,
se rodi nov dan v mavričnih barvah .
Ki me napolni z dobroto in sočutjem
Zbudim se, in vsa vesela vem ,
Da grem lahko naprej v nove zarje.
brez vsakih ovir
Kako čudovito je življenje……
treba je samo vedeti. in verjeti.....
p.p.