Letos sva se še zadnjič pospela na  gozdnik v savinjski dolini sicer sva se že predlani po slovila ampak že rečeno za rečenega kruha se veliko več poje kot pa zapečenega obujala sva spomine in kar naenkrat sva se odločila kaj pa ko bi še letos poskusila obiskati ta vrh 

Pogled skozi okno na velenjski grad ine bo nad njim je nakazovalo da bo danes še vroč sončen dan.. 

Od doma sva se odpravila marsi koga zgodaj za naju niti ne ker sva pač bolj jutranji ptici 

 Pogled v nebo polepšov pogled na kipajo je že krpko manjkalo 

Že od daleč sva opazila najin cilj ki sva se mu vedno hitreje bližala 


Slkozi Savinjsko dolino 

Skozi Migojnice 

Mimo zrelih zitnih polj

Skozi cvetočo Zabukovico 

Mala naprej se je pred nama prikazal vrh kamnik svetloba je postajala vedno bolj mistična bila sva prepričana da bova prišla do izhodišča, ter tam prisostvovala rojstvu dneva oziroma sončnemu vzhodu. sončnega shoda ampak bila sva malo prepozna tako sva se morala zadovoljiti sončnim vzhodom za opazovanju skozi krošnje dreves 

A kljub temu sva startala še kar zgodaj. 

Sicer pas sva tako vedela da pelje  pot skoraj večji del po senčni strani.. 

Lepo označeno 

Postavila sva se pred objektiv za spomin na začetek te poti 

Nato pa sva kar hitro štartala, ter se skozi ozki predor zelenega listja napotila navzgor. 

Hm ena ura midva sva potrebovala tri. A vrh je počakal. Sva pa počivala uživala v malenkostih tistih drobnih stvareh, ki bi jih ob hitenju prezrla. 

Skozi gosto podrastje, po poti, kje z visoko travo, kje pa obraslo z grmovjem 

Mimo gozdnih škratov, ki so molče dremali ob poti 

Sva bila pa kar vesela kjer sva  lahko šla po poti brez trave in grmovja kajti Gozdnik je znan po klopih tudi letos sem tri prinesla domov k sreči  se vedno pregledava, kajti tako drobna žival lahko povzroči res veliko nevšečnosti 

Še zadnje grmovje, potem pa se je nama odstrlo pobočje  s svileno valujočo travo pravzaprav samo zaradi tega obiskujeva te vrhove in planjave kjer imaš vtis da vse okoli tebe valovi 

Kar nekaj dreves je bilo položenih čez pot, ki sva jih izkoristila za počitek, strmina se je vedno bolj  dvigala pokonci a za čuda to nama ni delalo nobenih težav. 

Tu in tam sva počivala,

zaradi počitka še večkrat pa zato da sva uživala v lesketajoči se zeleni površini pobočja prekrasan pogled. Pa popestriva si navadno tako naporno pot s šalami, tako potem kar pozabiš na napor. 

Pa cvetje ki je skoraj tako kot preobjeda, samo da je v belem ne v modrem odtenku. Take barve sem videla samo na Peci. 

Tu in tam na  čistini se je nama odprl pogled na Mrzlico

Na Kum 

Prerinila sva se tudi skozi gosto podrastje  ambrozije, sva dejala še dobro, da nisva alergična celo ustavila sem se in fotografirala zaspanega metulja ki si še ni ogrel krill 

Prekrasen pogled na kamniške alpe 

Če pa ni bilo v bližini kje kakšnega debla je dobra tudi trava... 

Tudi varovalna vrv je na strmini. 

Kljub strmini in naporu je ta pot navgor bila polna čudovitih motivov ter lepote, kontrastov, kajti ko sva prišla na sedlo sva srečala sonce na Petelinji vrh tokrat nisva šla, sva že bila ne vem kaj zanimivega, samo toliko da lahko rečeš da si bil na  vrhu

A to sva že prerasla. 

Nekaj časa sva hodila po gozdni cesti. Nato pa spet skozi gosto grmovje navzgor v zadnjo strmino

kjer sva sa vesela in srečna

da je nama uspelo, ostala  kar nekaj časa na vrhu 

Ko sva prišla, je bil bivak v senci 

Dobrodošli na Gozdniku sem  pozdravila. 

Zelo zanimivi in vspodbudni zapisi na lističih v bivaku... 

Se posnetek za spomin 

Res nama je všeč tu gor kar nekaj časa sva ostala tako dolgo da sva dočakala sonce

po malicala sva se prepustila gozdnemu miru tišini ter se nato podala navzdol po drugi strani. Obiskala se Mali Gozdnik ter se po krožni poti vrnila domov.

. Z Malega Gozdnika

sva se morala potem biti čez podrto drevo pred dvema letoma splezala pod njim sedaj pa sva ga raja obšla in se  čez njega splazila na drugo stran 

Zadovoljna in res vesela, ter

hvaležna da  sva lahko izkoristila krasen sončen dopoldan. Na izhodišču sva si natočila okusne vode  ter se odpeljala skozi prekrasno Savinjsko dolino domov.

Popoldan  pa je doma že deževalo. A nič zato. Tako ali tako je sedaj dan ali dva namenjen za počivanje in ja ob enem oa navijanje za naše kolesarske junake.