SPOMINI STAREGA GOJZARJA- -ČRETA 1 del- JULIJU MESECU V SLOVO 10 del

 -ČRETA- 1. del-

Kar nenavadno se mi zdi, da šele sedaj ko se že skoraj izteka jesenski mesec september , obujam spomine na to čudovito pot,konec  meseca julija, a kot že v prejšnjem zapisu rečeno , včasih pač načrte prekriža kaj nenačrtovanega. A bolje pozno kot nikoli...

Torej kot sedaj že dvakrat doslej sva še tretjič obiskala ta kraj , hrib z vsemi prekrasnimi zanimivostmi. 

Skozi pestro še dremajočo Zgornjo Savinjsko dolino  Bila sva zgodnja , sonce se je ravnokar dvignilo nad obzorjem, ter osvetlilo kažipote ob cesti, da so zažareli kot veliki lampinjončki v toplih jutranjih barvah,Pa da ne govorim o koruznih vršičkih, ki jih

 je jutranja svetloba pobarvala kot staro zlato...

Skozi šipo sva se ozrla na vzhod in že sva zapeljala po ozki a lepi makadamski cesti navzgor 

Kjer so  sončni žarki na ovinku  ravnokar dosegli debla čudovitih ravnih smrek 

Ja lepi so ti gozdovi tod okoli .Pa tudi dajejo vtis zdravega gozda, ne tako , kot drugje kjer je ledolom in lubadar terjal svoj davekA že sva se bližala  najinemu prvemu cilju koča Farbanci -

 

kjer sva se samo za par minut ustavila, kajti koča je bila zaprta. Itak sva bila še prezgodnja, a , sva lani bila deležna gostoljubnega sprejema..a midva sva že hitela naprej do spomenika kjer sva pustila avto in se  preko Razgledišča Križ   

kjer sva uživala v razgledu na Vransko in dolino pod nama A  sva kmalu odšla naprej...

Zjutraj ni bilo jasnega neba se vidi na sliki  

nekaj sem jih posnela , ko sva se vrnila nazaj  s Tolstega vrha..

Po kratkem počitku sva se odpravila naprej  Tolsti vrh 1077 metrov visok hrib,

To pot sva šla drugič. Je že tako kjer je nama všeč pač ponovima poti, čeprav veva , da si s tem zmanjšujeva število na novo obiskanih vrhov.

Grede sva še ob skali se naslonila na njo, kot je že najina navada, in se potem ustavila še   spet na Razgledišču Križ

Zanimiva pot s lepimi motivi ob njej

Pot je zelo raznolika, od gostega podrastja do strmine in kamnite poti

Kjer moraš paziti da stopaš previdno , pa skoraj že zarasla pot bujno zelenje, ki da slutiti, da je tu močvirje..

Ko sva prispela do kmetije na samem, s prekrasnim gankom stro hišico s cvetjem na njem, ki  me je že lani očaral pogled na njega. Gospodar je nama kasneje povedal da je letos že peto leto kar mu krasi pročelje lesene hišice nad ostalimi stavbami.. 

 bila presenečena, kako je tu še okoli hiše in koruza lepo zelena. Ko pa sva v teh sušnih mesecih kje videla majhno in porumenelo pridelke ter porjavele travnike od suše

Lepo obdelan vrt s prekrasnimi vrtnicami in bujne lipe ob njem 

Zelo lepo označeno

Midva pa sva že hitela navkreber , kjer sva srečala lisičko zvitorepko, ki si je iskala zalogaj za svoj zajtrk, ki je nama prečkala pot. Sicer imam skoraj vedno pripravljen fotoaparat , da lahko hitro posnamem kaj, a tokrat sem tako presenečeno obstala in samo gledala kako je švignila za grmovje..

Cudovita pot pogled med krošnje smrek ob poti pa tako lepi grmi praproti, ja tako da si ves vzhičen in sploh ne občutiš napora v strmino..

 Zelo lepo in duhovito označena pot..

Ker sva že lani bila tukaj sva vedela kam in kje pelje pot. Sva kar hitro prispela na vrh, hm po najinem mnenju. Kdo drug bi dejal da podvojiva čas. A ker čas za naju sedaj ni več ovira in je  za naju vse relativno, skratka imava čas vsega sveta , se šaliva. No vsaj na pohodih je tako... Drugače  pa se še kako zavedava minljivosti časa. A to je že druga zgodba. Uživava sedaj in tukaj. Tako si večkrat sredi poti vzameva čas,  se usedeva prisluhneva tišini, ali pa gozdnemu šepetanju  drevesnih krošenj ...  ki šepetajo svojo večno pesem lepoti življenja...,ali pa obujava spomine... Neprecenljivo...Tako nekako ustaviva vso to drvenje skozi življenje ob zavedanju da le ni tako vse plehko in brezdušno, kajti narava bogati in nadgradi nas ter nas naredi boljše in dovzetnejše za vs eokoli nas...do ljudi in živali ...

Na vrhu sva se vpisala se ovekovečila ter uživala v poletnem jutru

Nato pa sva se vrnila nvzdol mimo kmetije kjer sem grede  posnela metulja Črtastega medvedka, ki  so baje na rdečem seznamu izginotja. Ja srečaš jih še lahko samo v predelih kjer pesticidi in kemija še ni razširjena...

Prekrasne zaplate praproti ob poti vsekakor polepšajo pot. Posebno tistim ki jim je všeč praprot...

Ob takih motivih se vedno spomnim pesmi iz otroških dni. Ki gre nekako takole. "Kdo bo dekle ljubil, kdo bo praprot žel. Hm sedaj jo še malo kje, ali pa sploh nikjer več ne žanjejo, ampak dekleta se še vedno ljubijo ...Jap tako je nekaj izgine a nekaj kot ljubezen ostane večno. 

se ustavila še spet ob Razgledišču  Križ, ter se nato napotila nazaj po isti poti  do izhodišča.

Nato pa obiskala še drugi del poti  po Čreti . A to v naslednjem zapisu Čreta 2.-

p-p-