SPOMINI STAREGA GOJZARJA-- Novembrski krasno preživeti dan...Krožna pot-

20. 11 .2021 Velenje ,Konovo  ŠenBric, Skalni vrh, Hrastovec ,Škale  Škalsko jezero -

Danes sem med prebiranjem po svojih arhivu slik, ugotovila  da   že kar nekaj časa nisem nič napisala nekaj zaradi tega, ker sem bila brez očal. Zelo vesela sem, da spet lahko pišem, kajti zadnje tedne je bilo kar naporno in ja takrat je pisanje prava muka... 

Mimo čudovitih svetlikajočih se  dreves , nato pa mimo smrek ki so

ovita z bršljanom. Vedno se ozrem na nje...

Letošnja jesen je nas res razvajala s tako čudovitimi barvnimi niansami, da si včasih bil skoraj omamljen od vseh teh toplih barv ....tu in tam pa je kot v posmeh jeseni le še  bil  kak osamel, cvet vrtnice...  Tisto jutro sva prvo šla v sončni park z Mery, kajti nisva je mogla vzeti s seboj. Zadnje čase njeno zdravje ni več najbolj krepko.... Hitro se utrudi in , pri svojih desetih letih,ter s  težavami z hrbtenico, je še kar dobra ..

Nato pa mimo Konovega , kjer sva uživala v razgledu,na Paški Kozjak , kamnolom ter pod  njima, kraj Selo....

ter prispela do križišča , ter sledila znaku Šenbric

ter a mimo počivajočega  konjička nato pa Skozi Konovo  

nato pa skozi gozd čez nekaj časa , prišla na plano, kjer sva  že uzrla obronke Skalnega vrha in Vodemlje, njinega prvega cilja

Zabavala sva se ob spoznanju da kljub letom še vedno lahko korakala po asfaltni cesti kot kaka izgubljena legija ja včasih je treba popestriti pot in se znati šaliti tudi na svoj račun

Kmalu se nama je odkrila v Šenbrica cerkvica sv,Brikcija , Zabavno je bilo, ko sva obujala spomine, na pretekle poti , ki sva jih ubirala tu gor- ni jih bilo malo pozimi greva navadno januarja na Stropnico, marca na Skalni vrh in Vode Mijo, jeseni pa. V jeseni pa krožno pot, Konovo, Skalni vrh Vodemlja Hrastovec, Škalsko jezero, in to že kar nekaj let redno.. 

Nato pa sva krenila iz asfaltne ceste na Peš pot, ki vodi navzgor, sicer bolj strmo, a sva bila sita asfalta.

Prvo pa sva se oddahnila nad cerkvijo, na hlodih  ter  uživala v  modrini neba in razgledom na del Šaleške doline...

kmalu sva prispela na Skalni vrh, kjer pa se nisva zadržala dolgo. Prvič je bila senca, drugič pa je močno pihalo. Tako da sva se samo slikala.

ter pohitela navzdol na Vodemljo

 in se na razgledni točki , kjer sva si res vzela čas. Hvaležna vesela, da namaa je še vedno dano uživati na vrhovih , okoli naše doline.

Res je bil prekrasen razgled, potem pa so se iz Savinjske pričele plaziti prosojne meglice , tudi razgled , nibil več tako čudovit.... pričel 

A na soncu je bilo tako lepo toplo, kljub poznemu jesenskemu času.

Ter se nato po strmini in grebenu napotila navzdol do Hrastovca 

Lepo je tu gor, sončna stran s prekrasnim razgledom,

Izkoristila sva, čudovito sončno vreme , ter lep razgled, a potem sva se spustila po strmem pobočju ,kjer je bilo zelo spolzko a sva srečno prispela do čistine ter se nato , čez strmi rob spet na asfaltno cesto , ter se nato skozi Hrastovec 

ki je v jesenskih dneh še posebno lep ob barvitih drevesih mimo Škalskega jezera vrnila skozi Sončni park domov..

Navzdol poti Škalam 

 Sončna ura v sončnem parku je kazala že čez tretjo uro popoldan , ko sva utrujena, no saj sva prehodila kar nekaj km , pa še te tri četrt po asfaltu... a zelo zadovoljna, da je nama bilo dano v naravi preživeti, prekrasen dan, ki si ga bova shranila v spomine...