SPOMINI STAREGA GOJZARJA-BARVITO POHORJE-ČRNO JEZERO

 Črno jezero!

Sedaj je čas za spomine, ko so je v teh novembrskih dneh nabralo kar nekaj nujnih opravkov , sem v vsem v zaostanku. A spomini in fotografije so ostale , tako da sicer malo pozneje vseeno počasi dohitevam zamujeno...

V teh jesenskih dneh, ki so še ponekod popestrena z dežjem, meglo   , kar sicer ni ovira, kajti barve so še bolj izrazite , a vseeno obožujeva bleščeče kontraste sončnih odtenkov ob najinih poteh.Že ko sva se dvignila malo nad Slovenskimi Konjicami  proti Cerkvi sv. Barbare  in Malahorni, kjer je jeseni še posebej lepo sva ves čas uživala v šprekrsnih jesenskih barvah. Ja to leto nam je jesen res postregla s čudovito barvno paleto...

Mimo čudovitih obsijanih Pohorskih kmetij in pašnikov ...

kjer so barve kot magnet privlačile korak. Tu in tam so še ovce, koze, ali govedo mulili travo na še kar zelenih pašnikih za ta čas....

Ko sva se izvila iz meglene doline sva bil apolačana z modrino neba in soncem.

Obožujem goudove in drevesa. Tega slikam vsako jesen ko greva že na tradicionalni obisk  na Črno jezero, ali k  Trem žebljem in Trem kraljem. Navadno obišleva vse tri kotičke...

Mimoo  brez in prekrasni kapelici ki so jo nedavno obnovili , sva kar hitro prispela do Osankarice ..

Tokrat sva vzela s seboj tudi psičko Mery, Kajti tako proseče je gledala ter se enostavno kar postavila k vratom, pa navadno tu je še vedno bila zraven. A jo je moral zadnji del poti po stopnicah nazaj grede nesti. Ja njena hrbtenica ji res nagaja. Tako da sva potem pot od Črnega jezera do Treh kraljev raje naredila z avtom. Še posebno zato, ker sva potem namesto na Oplotnico  (kjer so na več mestih popravljali cesto) nazaj se odpeljala na drugo stran mimo Slovenske bistrice domov..

Od Osankarice ki je žal pogorela , je Mery prav nestrpno čakala da že greva naprej

Po stonicah navzgor skozi čarobne jesenske motive, kjer enostavno začutiš, kako si v povsem drugem svetu, ki te napolni z lepoto, energijo , ki jo da lahko samo narava...

Jutteo je bilo še zelo sveže, Prav paziti je bilo treba da ti ne spodrsne na deskah pokritih z ivjem

Rada se  sprehajava po tem območju. Sedaj sicer barve niso bile tako močno kontrastne in tudi pozni jesenski čas je nekaj pripomogel k temu da je delovalo vse bolj umirjeno. A nič zato, po vsem tem stresu in stanju ki vlada po dolini se je še kako prilegel miren prav umirjen pogled na naravo, ki se pripravlja , k zimskemu počitku

Ko sva dospela do jezera sva bila med prvimi, tako sva si izbrala sončno mesto malo vstran od poti in klopco kjer sva se predala lepoti Pohorja. Od začetka je bila gladina povsem neizrazita temna, no ja, saj ima tako ime Črno jezero, A dalj kot sva bila tu se je zjasnilo in tudi jezero je zasijalo v vsej svoji lepoti.

Obsedela sva na klopci kjer sva uživala nekaj časa v tišini , a čez nekaj časa, se je nabralo veliko pohodnikov, izletnikov , predvsem družin z otroki. Ja bil je čas krompirjevih počitnic ... Vesela sva bila da so starši obiskali naravo , ter tako otroke oddaljili od računalnikov in zaprtih prostorov. Kar toplo človeku postane pri duši, ko vidiš otroke kako so uživali v naravi..

Ja kljub vedno manjšemu obsegu je Črno jezero še vednoeden izmed pohorskih biserov

Uživala sva v odesvih in  se nazaj grede še slikala na pomolu, za spomin na čudovit dan, ki nama je bil dan da sva ga preživela na svežem zraku in ob tako lepih motivih, 

sem si uzaželela da ga slikam še iz druge strani

Na rugi strani jezera moraš sicer paziti, ker je zelo močvirnato, a je potka kajti veliko kdo si želi posneti to čudo iz druge perspektive

Nato pa sva se napotila nazaj po učni poti in ob prekrasnih skalah oblečenih v žamtno zelenilo, sva se epotem odpeljala proti Trem Kraljem

Posloviila sva se od Osankarice z željo da se dom kmalu uredi in postavi na novo...

Skozi barvne palete jesenskih odtenkov

Ter se mimo Tinja

Ter Planine  pod Šumnikom s prekrasno kapelico in kažipoti

pod modrino neba 

ter čudovitimi krošnjami 

ter se mimo viogradov spustila do Slovenske bistrice in mimo Slovenskih Konjic nazaj domov.