Dva dni za Valentinovim pa je spet veselo, komaj smo si bomo opomogli od zaljubljenosti bo na vrsti razposajenost čez vse meje... Pustno rajanje,
karnevali, množično druženje , rajanje letos res odpadejo,
a vseeno se bo še jedlo pilo pelo , pa seveda tudi rajalo.in preganjalo zimo , na tak , ali drugačen način. Ljudje smo iznajdljiva bitja ha ha ha....
Čeprav so zvončki že zacveteli in trobentice kje že kukajo iz zemlje, je sedaj v teh dneh vedno hladneje, kot bi bili tam konec decembra ne pa februarja...
No pa ne mislim razpredati vremenskih prognoz, ampak sem se spomnila krofov, ki so zvesti spremljevalci pusta... No saj jih pečemo in jemo tudi čez leto, a včasih to ni bilo tako. Pust je bil čas krofov. Pri nas doma je mama že na pustno soboto spekla krofe, v naših krajih jim pravimo krapi. Smo pač bliže Avstrijskim mejam, no veliko je teorij od kod izvira krof.... Nekateri pravijo da je na dunajskem dvoru kuharica , ki se je pisala Krapfprva spekla to sladico. Spet drugi trdijo da so to bili Nizozemci , pa Američani itd..
Kakor koli izvor končno ni važen, ime tudi ne. Važno je da so slastni, če pa so še lepi je pa to še dodana vrednost.
No, da nadaljujem, pri nas doma jih je mam spekla res veliko. No bilo pa je tudi kar nekaj željnih ust za to dobroto.
Zamesila je testo v veliko posodo, koliko jajc in vsega je dodala ne vem več , ruma vsekakor, to vem zato ker je dišalo pi celi hiši, a vem da so bili slastni. Takrat je vladal v hiši poseben režim. Kdor je bil noter , ni smel več ved dokler je testo vzhajalo. In obratno tudi noter nisi prišel pod nobenim pogojem... Ko jih je pekla jih je odlagala na papir in potem jih zložila v veliko reto, ja tako , ki smo jo imeli za sejanje žita...
Dve taki reti jih je spekla. Eno reto je bilo kar hitro prazno...Drugo pa so jih potem pogreli in oče je oboževal tople krofe. Za njega je večkrat spekla take, ki so imeli noge štirioglato krpo testa, je zarezala dvakrat po sredini in ja res je bilo kot da imajo noge na sredi krofa... Tudi bratje so oboževali krofe, jaz malo manj. Vzrok je preprost. Najbolj so mi bili všeč še topli, da ne rečem vroči, pa sem se jih najedla in postalo mi je slabo. Potem jih nisem več marala dobrih dvajset let, ko sem jih končno spet pričela jesti...
To je že bilo takrat ko sem jih pekla za svojo družino... Slastni so bili vedno, a ne vedno lepi
tako, je pač bilo odvisno od marsičesa. Pa zakaj bi se hvalil človek a večinoma sem bila zadovoljna z njimi...... Zadnja leta pa ko postaneš že malo starejši pa pravim da jih ne bom pekla več. Vsako leto rečem , da je to zadnjič. No tudi lani sem. Pa sem jih letos že spekla ... Lepi niso tako zelo, kot so krofi od moje hčerke,
a so dobri da sva jih kar nekaj že zmazala... 
Seveda je potem treba se malo več gibati, da porabiš kalorije ki jeh krofi vsekakor vsebujejo. Ma kakor koli obrnem, kljub sivemu vremenu je ta mesec februar nekaj čudovitega. Pa še ga ni konec... Tam okoli 20tega bo spet veselo, a o tem drugič ..
Ni komentarjev:
Objavite komentar