SPOMINI STAREGA GOJZARJA-PECA 2126m

Ker bo naslednji teden spet bolj pester sva izkoristila lep dan v tem tednu in odšla na nočni   pohod na Peco. Pričakovala sva vroč dan in visoke temperature, a je bilo na vrhu tako vetrovno in hladno, a sanjsko lepo kljub temu.

 Do Črne na Koroškem sva prispela malo čez eno. Tu se vedno ustaviva da poslikava tega kosmatinca .Všeč mi je tudi lepo obarvano krožišče.

 Nato pa sva se peljala do parkirišča do Podpece, kjer je naju razveselil pogled na svetlo luno,  ki se je bleščala na nebu

 svetilke na glavo in pot pod noge

 Ob poti so se mi nasmihali naprsteci ja tudi noč ni brez lepot

 kmalu sva prispela do odcepa in krenila mimo ograjene jame  v strmino.

 ob poti so na cvetovih srpja viseli metulji , oziroma vešče

 po predvidenem času sva prispela do koče, kjer sva si na klopci odpočila in strmela v jasno z zvezdami posuto nebo.

 odžejala sva se, kajti čeprav je hladno, a tu niti ni bilo preveč, sva bila oba žejna in kako se je prilegel topel čaj.

 Koča je samevala v gorskem raju. Midva pa sva se deset minut čez tri podala proti sedlu in vrhu Pece.

 Kaj kmalu sva bila pri stopnicah in kamniti poti,ki jo varuje jeklenica, kako lepo in prijetno je bilo  roki spet čutiti hlad jeklene  vrvi.

 Ob soju svetilke se nama je bleščala hribja resa v objemu rose

 tam nad obzorjem se je pokazal prvi svit

sredi strmine sva ozrabila gostoljubje klopi in se prepustila za par minut čaru zvezdnatega neba

po nekaj časa so naju b poti med skalami, kjer se je pričelo ruševje svetlikati belo cvetje, kot zvezdice

 posraja vedno hladneje, njega tako rado zebese je že iblekel. Jaz pa pe vztrajam

 sredi skale ponoči Cojzova zvončnica, kot pozdrav in vzpodbuda za pot

 skale se rahlo barvajo

 ko vidiš čudež dneva, ki se vsak dan ponavlja že milijone let,
 Hm deževje bo, so včasih dejali, ko so se oblaki škrlatno obarvali.

 pa mu je uspelo se izviti izza gmote oblakov na obzorju

 Hura zunaj je , sedaj pa samo še slikati gore tu naokoli. Kamniško Savinjske Alpe so se pokazale v vsej svoji lepoti

Tako sem hitela slikati kajti ta čarobni trenutki, kmalu minejo. Tako se tu vidi,  8med tema posnetkoma je malo časa, kako barve bledijo

 
 Peca  se je vedno bolj svetlila

 Pa avstrijska stran Pece

 Ruševje in trave so se pozlatile

 nebo so pokrrili temni oblaki, tako, da je sonce v presledkih osvetljevalo gore v okolici.

 Pogled v šaleško dolino je bil sončen ha ha še jezero se je videlo in seveda Teš,s svojim dimom.

Zelo je pihalo tako da je on kmalu šel v zavetje na drugi strani

 slikala sva se za spomin

 Kot vsakič sem se tudi sedaj povzpela malo više he he, dokler še morem in doklem mi EMŠO to ne prepreči.

 pa še oba skupaj, ja težko je ko je sonce na drugi strani v ozadju. A ni kam pametno dati aparata. Tako pač je, kot je

 grem v zavetje je dejal ...

 na tej strani ni tako pihalo, a mrzlo je bilo, a kljub temu božansko

 to je to pa je to najin drugi  dvatisočak. No vsaj nekaj ... Kako je tu gor lepo

 Sonce sence so se menjavaletrave so vedno bol zlate postajale, dokler niso povsem zbledele

 Pa kavke so kričale za priboljšek in se drle kot Jesiharji, ko jih je veter nosil sem in tja

 zjutraj nisva videla lepote ob poteh. Kako ludoviti pogledi so se nama ponujali nazaj grede

 tepejp se za kos kruha

 pogled na zamegljeno dolino in Mežico

 trave so vabile, da bi se sezul člivek in stekel preko travnika

 na pobočju Pece. Mrzlo sredi julija jaz pa kot Jeti hi hi, bilo je zabavno in čudovito. Ja tudi vročina sredi julija je relativna stvar. Pač odvisno od tega, kje se nahajaš, Tako da sem po drugi strani uživala v hladu.

 kot na obirju tudi tu, samo ena velesa

 Sva jih zamudila in letos je vse prej. Mož je na drugi strani travnika ugledal  gamsa, ki je stal na čistini in lepo poziral. Dokler, da sem si jaz aparat pripravila se je že premaknil  za ruševje. Zato je posnetek malo slabši.

 pogled na Raduho je bil veličasten. Do sedaj je bila v senci

 kamor si pogledal sami gozdovi, sence in sončni žarki pa cvetje

 mojih pet minut

 ko se zaveš, da imaš veliko srečo, da ti je dano to lepoto doživeti.

 počasi nazaj v dolino Zadnji pogled na vrh  je nama razkril kot rana sredi gore posledice požara pred leti in najuje opomnil, da je kar prav , kajti na vrh se je priplazila megla , ki pa se je vedno bolj redčila- Na Uršlji gpri je bil klobuček iz megle, pri nas je rek, Če ima Uršlja dopoldan klobuk je popoldan dež. Pa še res je popoldne je v Velenju deževalo.

 sprva po kamenju

 sedlo

 cvetje ki ti seže globoko v zavest. Sredi ničesar pa taka lepota in bujnostNo ni ve vem kako zahtevna, sva midva že plezala včasih po bolj zahtevnih. Seveda je treba paziti , vsak korak in prijem mora biti 110% a  gre. Midva sva mislila lani da bova letos šla tu gor, ja tak je bil plan. A sva hvaležna in presrečna , da je on uspel priti okoli na vrh.

 Zmaj s Pece pa kar spi, ma ja mora, dokler da se kralj Matjaž ne prebudi...hi hi Ko sva se vrnila do koče na Peci , sva prvo nazdravila uspešnemu pohodu, potem pa nama je prijazen oskrbnik Branko razkazal čudovito malo kapelico Svetega Cirila  pod kočo. Vse je skoraj izdelek domačega umetnika iz Mežiške doline. Kipci svetnikov itd

 

 

 lepota ob poti na štoru

kot obleka plesalke flamenka

 pa v koreninah podrtega drevesa spijo drevesni škrati

 in z dvignjenim palcem zapušča strmino. Iskrene čestitke in pohvala za vsak korak.

 po makadamu je naju potem vodila pot do najinega jeklenega konjička, ki je naju varno  pripeljal mimo Pikovega iz dežele kralja Matjaža domov.

 vsa vesela zadovoljna in ja SREČNA
 PODNJI VIDEO PA PRIPOROČAM, DA SE GLEDA V CELOZASLONSKEM NAČINU, TAKO BO NAŠA ČIDOVITA KOROŠKA ZASIJALA V POLNEM SIJAJU- PA LEP VIKEND ŽELIM IN LEPO POLETJEhttps://www.youtube.com/edit?video_referrer=watch&video_id=u_mQIqQiJU0

https://www.youtube.com/edit?video_referrer=watch&video_id=u_mQIqQiJU0