SPOMINI STAREGA GOJZARJA....-KAKO LEPA JE NAŠA SLOVENIJA

--GRAD ŽOVNEK

Prav za prav je bil današnji dan  načrtovan  obisku Smrekovca, ali Uršlje gore. Jutri pa Graška gora na prvo majsko  tradicionalno praznovanje prvega maja. A glej ga šmenta, Praznovanje na Graški gori je odpovedano zaradi debele odeje snega in . ker pa je narava nekako pomešala svoje letne čase in ustvarila pravo zimo s snegom in zmrzaljo,  pogled na Smrekovec in mojo Uršljo goro je bil povsem zimski.. Pa sva si zaželela pomladnega vzdušja in kje je bilo to bolj primerno, kot obisk Savinjske doline.
Cilj je bil Grad Žovnek. Tolikokrat sva v pretekli letih vozila mimo, ko sva se redno vozila na Primorsko, vedno sva dejala, ja tja še morava iti. A ker je takrat čas bil najin gospodar nama ni nikoli uspelo si vzeti trenutke za obisk tega čudovitega kraja.
Torej sva sredi dopoldneva tega današnjega zadnjega dne meseca aprila izkoristila, in se odpeljala v svež, a prečudovit dan. Mimo  Letuša,

kjer naju je nad mostom pozdravila prelepa cerkvica, ki je čepela sredi bujnega zelenja. Kmalu sva prispela v Braslovče, ki ga imava v prelepem spominu od lani, ko sva obiskala mimo grede iz Čemšeniške doline in Šmatevža še Braslovško jezero-

Sledila sva dobro označenim smerokazom, ki so naju pripeljali, do čudovitega jezera, ki mu še nisva vedela imena, a nama ga je pozneje povedala prijazna gospa pod gradom Žovnek, Rekla je da se imenuje Žovneško jezero. Bleščalo  se je v soncu in na katerem je bilo  tako na prvo oceno okoli petindvajset labodov. Pa ponirki so čivkali in klicali drug drugega...Žal mi je bilo, da nisva bila malo bolj zgodnja zaradi fotografiranja. Kajti proti sončni svetlobi pač težko dobiš kvalitetno sliko. A kljub temu sem posnela nekaj teh lepotcev, ki so se šopirili in potapljali, kot pravi profesionalci.

 Eden je bil lepši od drugega. Zelo mi je bilo žal da so bili tako daleč na drugi strani jezera , a kljub temu sva uživala in psička Mery je hitro izkoristila priliko in skočila v jezero...Uživa v vodi.

 Zelo lepo je tukaj ,in enoglasno sva dejala da se še vrneva sem. Po čudovitem kostanjevem drevoredu sva po postanku nadaljevala pot proti gradu Žovnek, ki sva ga opazila v objemu zelenja. Avto sva pustila v dolini in se nato povzpela po kar lepi poti do gradu. Pot me je rahlo spominjala na pot proti gradu Lindek nad Frankolovem. Tako zračna je bila, polna  cvetja sončne barve

Ko sva prispela na razpotje se nama je prikazal grad videla krenila na desno in prispela na grad iz desne strani.

 prekrasen portal

ta prehod pelje na drugo stran kjer je pot po drugi strani navzdol

 pročelje  z zastavo, ki je kljubovala vetru

Na vrhu je bilo že kar nekaj obiskovalcev. 

 In dva prijazna gospoda, ki sta opazovala zastavo.  ki je plapolala na  zgornjem oknu v stolpu. Nekako se je zvijala v vetru , kot bi  ne hotela zaplapolati v pozdrav  prazniku dela ... Mene pa je zanimalo nižje okno skozi katerega se je sklanjala lesena postava s palico v roki. , ki je ponazarjala razjarjenega kmeta ha ha , ali pa pozdrav, kdo bi vedel. Je pa popestril že tako krasno obnovljen stolp. ki so ga obnovili preteklo leto.

Prosila sem ju, da je eden naju slikal za spomin pred čudovito obnovljenem portalu na  dvižnem mostu. ..Skratka prav praznično sem se počutila. Lepa okolica dobra družba , prijazni ljudje , in vreme kot bi ga naročila za ta izlet. Včasih , človek sploh ne potrebuje veliko, da se počuti čudovito. Samo upam lahko, da bo pridnim domačinom uspelo nadaljevati z obnovo gradu. Pa seveda, da jim ne bo zmanjkalo podpore države, da se ohrani

 Potem sva nadaljevala pot z ogledom  med  ruševinami gradu, ki pa se kot feniks počasi dviga iz pepela oz iz ruševin  nastaja prava lepota

 Ko sva prispela na vrh sva se okrepčala v senci  ob  mizi pod smreko, ko sta prišli dve obiskovalki  z katerima sem se že ob prihodu pogovarjala iz bližnje okolice in naju povedali, da sta prijazna gospoda, ki sta naju slikala dejala , da lahko greva z njima , da lahko gremo pogledati v veliki stolp,  Vsa vesela sem bila, kajti med tem sem že zvedela, da samo ob nedeljah in praznikih je možen ogled. To je nama še dodatno polepšalo dan...

 

 prelepo je tu

 Vstopili smo in po zanimivem ozkem hodniku po stopnicah vstopili v čudovito okroglo dvorano z veliko mizo in krasnimi stoli. Kar predstavljala sem si, da sedijo za to mizo vitezi.

lepe slike v nootranjosti

Zelo mi je všeč streha , če vklopiš domišljijo si lahko predstavljaš da je to klobuk ali.....

 Prekrasen pogled z gradu na Žovenško  jezero in naprej po Savinjski dolini

 Zastave so rahlo plapolale v vetru v predprazničnem vzdušju

 Midva pa sva sva si vzela čas in kar nekaj časa občudovala okolico in ostanke  davne preteklosti, zgodovine, ki pa se počasi a vztrajno dviga iz globine pozabe...

 Tu gor nisem šla sem pa si vzela čas in poslikala vse od spodaj navzgor

 Ob zunanjem zidu sva opazovala rumeno cvetje in martinčke, ki so se sončili na  kamenju

 Obožujem rumeno cvetje

na drevesu me je opazoval drevesni škrat

 

 Zelo lepo oblikovane vrbe so pritegnile pogled

 Všeč so mi take navadne preproste ograje polne domačnosti podeželja

 Kako lepo je moralo biti tukaj , ko je ves travnik bil v cvetenju regrata. Sedaj pa so samo regratove lučke rahlo drhtele v vetru

Lepa je Savinjska dolina, midva sva se vrnila do avta in se mimo Polzele odpeljala proti gori Oljki in nato čez Veliki vrh domov  z lepimi vtisi nekega  kraja in ljudi, ki so prijazni veseli in dobre volje. Teh pa je nam v teh časih še kako treba. Lepe praznične dni želim
p.p.