Mesec marec se počasi izteka, meni se je zdel letos nepopisno dolg. Predvidevam, da zato, ker sem letos izjemoma zaradi takih ali drugačnih vzrokov bila primorana biti bolj doma, kot v naravi . No par pohodov izletov sem vseeno naredila, a za moj ego premalo hi hi hi..Kot vsak mesec v teh zimskem času sva tudi včeraj uspela da narediva pohod na mojo goro. V naši dolini že nekaj časa cveto pomladne cvetlice in cvetoči grmi krasijo park, vrtove in obrobje mesta. Pa sva šla, ker sva šla zadnjič od Ciganije, sva tokrat dejala, da greva iz druge smeri
A tokrat ne čez Sleme in Križana , ampak na Kotlje.
kjer naju je očaral pogled na severno stran Uršlje gore in
mimo prelepe cerkvice Šmohorja
Smučarske koč
e,
ter naprej po že kar zasneženi cesti do odcepa na pot, ki pelje na Uršljo iz Naravskih ter nato naprej
po južni strani , kjer je bilo kar precej manj snega,







do odcepa za Uršljo goro. tam sva pustila avto-







Od mize naprej je bila cesta nekaj časa povsem kopna, ja pomlad že tudi tu ima svoj vpliv-. Veliko pa je pripomoglo k taljenju snega prisojna stran. Prav z užitkom in elanom sva zakorakala po njej

A te lahkotnosti je kmalu bilo konec!

Nasploh se je vse spremenilo, više, ko sva prihajala, več snega je bilo ob poti sploh nisi več razločil kje sva, kajti male smrekice in celo klopi so bile prekrite z debelo snežno odejo.-Če ne bi vedela kje so bi rekla da jih je nekdo zradiral s pobočja
Koliko snega je se vidi tu pri rampi, kjer je kažipot oz prometni znak. Mery je čisto pri znaku na vrhu.
Nato pa še po predzadnjem strmem klancu prispela kmalu do mojega najljubšega ovinka na gori. To pa je menda zato, ker je potem kmalu izhod iz gozda in se vidi cerkev.Ti macesni so v jeseni prava paša za oči. Sedaj pa samo nemo stojijo ob strani , a vedno se mi zdi da slišim v njihovih vejah pozdrav. "DOBRODOŠLA"
Ko sva stopila iz gozda se mi je odprl prečudovit pogled na vrh gore z temnim nebom in osončenim snegom. Trenutek, ki te navda z energijo. Potem sem hitro še fotografirala


In kar naenkrat se ustavi čas. Opazuješ podeče oblake in sonce ki se je borilo z njimi, da je vsaj tu in tam posijalo sonce z vso močjo. Opeklo me je po obrazu, kljub zaščiti. No nič dramatičnega, a sem bila začudena, kajti ni sijalo dolgo.- Na razgledni plošči sva se predala razgledu na mestu , ki daje vtis, kot da je mesto s srcem. ima tako obliko. ravne na Koroškem. Pa Ivartčko jezero,
...Kar dolgo sva ostala pri koči. Nato je pričelo pihati , sva se napotila na vrh še h križu. Tam za spremembo ni bilo vetra sva pa videla, da je tudi tukaj že sonce naredilo svoje. Okoli smrek so bile globoke jame, kjer se je sneg topil, tudi Šmohorica vrh pod Uršljo je bil čisto drugačen , kot po navadi.
Ter se nato vsa zadovoljna počasi odpravila nazaj .Do cerkve in nato spet do kapelice

velikonočnemu pirhu, ko sem prišla do privezane mize nad travnikom....Po krajšem počitku, ja tudi vožnja po presvetlih treh črkah zna biti naporna. Moraš držati smer , zavirati, da slučajno ne greš čez rob, ali v kako smreko. Je pa res, da sva gor hodila dve uri od tukaj nazaj pa sva prišla v pol ure ha ha...Po počitku sva nadaljevala pot še po zadnji etapi do avta. Občudovala sva velike gmote snega ob cesti in se malo sproščala ob raznih šalah kajti duh je bil še čil in svež a meso je postajalo že slabotnejše.
Želim vam lep vikend, kateri praznujete tudi prijetne vesele velikonočne praznike. Ter seveda prečudovito cvetočo pomlad. Pa kjer koli že boste UŽIVAJTE.
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar