Pa gremo dokler še lahko!!!
sva dejala in se odpravila v Posavje, na obisk Lisce, ki sva jo letos obiskala že tretjič... Tokrat sva se odločila (da ne bova vedno hodila samo iz Lisc, da greva iz Lovrenca pod Velikim Kozjem.. Že kar zgodaj sva krenila od doma, tako da sva K Lovrencu prišla ravno, ko ga je obsijalo sonce
A midva se nisva dolgo zadrževala ob sicer čudovitem prizoru prebujajočega se jutra, ampak sva kar krenila skozi
Kako se je nama po jutranji svežini prileglo toplo sonce
Menjavali so se motivi, Tukaj je sedaj nova pot , no midva še nisva šla tukaj tako da je bila mala sprememba gozd in travniki- Pot je tu zelo lepa, polna cvetja in ptičjega žvrgolenja ter svetlobe
Cvetja vseh barv in vrst. Dišeče seno, asfalt, listnate ozke stezice, ma ni , da ni
Pred vzponom do Svetega Jošta sva se malo oddahnila na klopi pri mizi , prav dobro je nama delo da se prepustiva čarom jutra in naravi.
Cerkvica sv. Jošta je bila še v senci a od nje sva imela krasen razgled na drugo stran . Tu navadno malicava, je le dolga pot od naše
doline do izhodišča potem pa še peš naprej...
Čudovita tako visoka bukev, da ji ...skoraj ne vidiš vrha je naju očarala
Pa sva spet tukaj , oba vesela in zadovoljna, kajti tu gor se vedno počutiva res lepo. Veliko se je sicer spremenilo od daljnega leta 1966, ko sva prvič obiskala to kočo. Takrat je bila bolj majhna, no sedaj je pa tako ali tako obnovljena. Torej nekaj sprememb
Ja drugače je tukaj še nedolgo je bila tu stavba sedaj pa je samo skalnato pobočje
Tudi na vrhu Lisce je zelo veliko raznovrstnega cvetja in metuljev. Žal so bili včeraj skoraj malo prehitri, tako, da jih nisem slikala sem pa uživala v njihovih preletih
Nazdravila sva, hvaležna , da nama je dano, še po pet in petdesetih letih spet obiskovati ta kraj, ki je nama zelo prirasel k srcu...
Malo je pihalo, a kljub temu je bilo prelepo.
Tu pa naju je ujel v objektiv , gospod, ki sem ga sivcer videla prvič, a on je mene spoznal najbrž po slikah na spletu. Maj ja me je povsod polno ha ha
Sedela sva na klopci in opazovala panoramo pod namaRazkošje v travi
Sava šumi
Ko sva se vrnila do cerkvice sv. Jošta sva se ustavila , bleščala se je v sončnih žarkih.
Povsod naokoli polno dišečega cvetja. ja res je prelepa je naša deželica.
Ko sva se vrnila do Lovrenca sva šla še do cerkvice ter se naužila lepote tega kraja..
Pogled od cerkve na Lovrencu na Lisco
Rože vseh vrst in barv pred cerkvijo
Šopek travniškega žajblja
Čudovita ivanjščica
Ni komentarjev:
Objavite komentar