Contributors

petek, 22. maj 2020

Spomini starega gojzarja._LOVRENC LISCA_LOVRENC

Pa gremo dokler še lahko!!!

sva dejala in se odpravila  v Posavje, na obisk Lisce, ki sva jo letos obiskala že tretjič... Tokrat sva se odločila (da ne bova vedno hodila samo iz Lisc, da greva iz Lovrenca pod Velikim  Kozjem.. Že kar zgodaj sva krenila od doma, tako da sva K Lovrencu prišla ravno, ko ga je obsijalo sonce
A midva se nisva dolgo zadrževala ob sicer čudovitem prizoru prebujajočega se jutra, ampak sva kar krenila skozi





čarobni gozd..Nekaj časa sva hodila še po senci,  a ko sva prečkala prvo strmino sva kar kmalu uživala v osvetljenem gozdu, kjer se je svetloba ujela v rosne trave in se poigravala z neštetimi niansami zelene barve. No nekaj utrinkov tega jutra..:Na zgornji sliki pogled nazaj kjer sva prišla iz gozda in se spustila v dolino po strmini
 Kako se je nama po jutranji svežini prileglo toplo sonce 
Menjavali so se motivi, Tukaj je sedaj nova pot , no midva še nisva šla tukaj tako da je bila mala sprememba gozd in travniki- Pot je tu zelo lepa, polna cvetja in ptičjega žvrgolenja ter svetlobe

  Cvetja vseh barv in vrst. Dišeče seno, asfalt, listnate ozke stezice, ma ni , da ni


 Pred vzponom do Svetega Jošta sva se malo oddahnila na klopi pri mizi , prav dobro je nama delo da se prepustiva čarom jutra in naravi.

Bila pa sva kar vesela da hodiva po senci, kajti sonce ima sedaj že kar moč

Cerkvica sv. Jošta je bila še v senci a od nje sva imela krasen razgled na drugo stran . Tu navadno malicava, je le dolga pot od naše
doline do izhodišča potem pa še peš naprej...




Čudovita tako visoka bukev, da ji ...skoraj ne vidiš vrha je naju očarala
 


 


Pa sva spet tukaj , oba vesela in zadovoljna, kajti tu gor se vedno počutiva res lepo. Veliko se je sicer spremenilo od daljnega leta 1966, ko sva prvič obiskala to kočo.  Takrat je bila bolj majhna, no sedaj je pa tako ali tako obnovljena. Torej nekaj sprememb
 



Ja drugače je tukaj še nedolgo je bila tu stavba sedaj pa je samo skalnato pobočje 
 Lepe so te klopce,  to sem posnela za mojo prijateljico V.K.  
 Tudi na vrhu Lisce je  zelo veliko raznovrstnega cvetja in metuljev. Žal so bili včeraj skoraj malo prehitri, tako, da jih nisem slikala sem pa uživala v njihovih preletih




 Muca na koči se je priliznila k meni zelo lepa prijazna mucka...Tudi nova stojala za kolesa z zanimivim napisom


 
 Nazdravila sva, hvaležna , da nama je dano, še po  pet in petdesetih letih spet obiskovati ta kraj, ki je nama zelo prirasel k srcu...
 Malo je pihalo, a kljub temu je bilo prelepo.
Tu pa naju je ujel v objektiv , gospod, ki sem ga sivcer videla prvič, a on je mene spoznal najbrž po slikah na spletu. Maj ja me je povsod polno ha ha
 Sedela sva na klopci in opazovala panoramo pod nama
 Razkošje v travi

 Sava šumi  
Ob vrnitvi sem prav uživala ob tem drevoredu
 Ko sva se vrnila do cerkvice sv. Jošta sva se ustavila , bleščala se je v sončnih žarkih.

 Povsod naokoli polno dišečega cvetja. ja res je prelepa je naša deželica.
 Ko sva se vrnila do Lovrenca sva šla še do cerkvice ter se naužila lepote tega kraja..


Pogled od cerkve na Lovrencu na Lisco

 Ob teh lepotah ne potrebuješ besed



 Rože vseh vrst in barv pred cerkvijo

 Šopek travniškega žajblja
 Čudovita ivanjščica



Nazaj sva imela čudovit razgled.::Hitro sva prišla spet do izhodišča kjer sva pa šla še h cerkvi Sv Lovrenca in občudovala prekrasno cvetje. Ja meni je bilo sedaj še bolj všeč, kot spomladi, ko cveti Clusijev svišč-encijan, ki pa ga je vedno manj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja:

 Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...