sreda, 02. september 2015

IZ ZBIRKE-SPOMINI STAREGA GOJZARJA--1.9.2015-Matajur





Vročina je še zadnjič pomahala z svojim vročim zamahom  in tako sva se odločila da obiščeva že dolgo načrtovan pohod na  goro Matajur... Ker stanujem  skoraj na drugi strani dežele sva se od doma odpravila ob dveh ponoči- :: Po  dobrih dveh urah sva dospela na Idrsko in zavila v pet  km odaljen Livek sprva sva mislila iti na Matajur iz italijanske
strani  po cesti z avtom , ki pripelje zelo visoko, a  potem sva sledila slovenskim kažipotom  in  nadaljevala  do Avsa kjer sva pustila avto in se zadovoljna odpravila po stari poti na vrh-- Ko sva odhajala je nebo osvetlila prva jutranja zora in  debeli mesec na nebu se je počasi izgubljal za visokimi smrekami.  Zdel se mi je tako blizu, , da bi se ga lahko dotaknila. Po dobri pol uri hoda naju je na travniku nad gozdom obsijalo prvo jutranje sonce Ter naa polepšalo že tako lep dan.
 celo Mery je bila vesela in je ponosno dvignila svoj smrček... Nadaljevala sva pot skozi gozd posijan z skalami in po dobri uri hoda sva prispela na travnik ki je bil posejan z bodečimi nežami na visokih pecljih.  Dajale so vtis, kot da so na hoduljah- In koliko jih je bilo, celi kupi so bili razsejani po travi- Ker sva bila zgodnja so večinoma bili cvetovi še zaprti--  ker še nikoli nisva hodila tukaj sva sledila napisom na  na kažipotom , ki so nama pojasnili da bo treba še kar krepko  korakati, da prideva na vrh. No midva sva krepko prekoračila čas ki je  bil zapisan na  kažipotih. najbrž zato, ker sva bolj radovedne sorte vse vidiva ob poti in še na Idrsko planino sva lezla sicer samo nekaj časa, a vendarle, ko pa so bile bleščeče črne lepotice tako zanimive.


Pa še na Krn in na gore se je bilo lepo zazreti in obujati spomine, kako je bilo ko smo hodili po njegovem vrhu...
Pot je zelo lepo speljana   le dolga je.A vesela sva bila, ker je nekaj časa vsaj v spodnjem delu vodila skozi senčni gozd. Tako sva kar hitro prispela na prvo vzpetino, kjer sva videla že vrh Matajurja. Meni se je zdel tako blizu imela sem vtis, da ga bova dosegla v tričetrt ure. A videz vara. kar veliko ovinkov jas sva morala prečkati ter odpreti kar nekaj  vrat v ograjah da sva  prišla nliže vrhu...

da sva prispela na leo mehko travnato cesto po kateri je bil pravi užitek pešačiti .Ob cesti jebilo polno modrine.Preobjeda je cvetela v tako velikih količinah da sva se morala ustaviti in občudovati vrt matere Narave


 In  vreme je bilo sanjsko--- Sicer vroče, a ker sva hodila nekaj časa po gozdu se je dalo vzdržati. Više pa se je naša psička Mery hladila in osvežila v kalih in koritih z vodo

In po  dobrih treh urah sva dosegla cilj. Zgoraj sva si ogledala kapelico se slikala za spomin pogledala malo v Benečijo, ki se žal ni preveč dobro videla, a vseeno sva videla Špeter  in Primorske vasice po dolini, ki so kot gnezdeca se stiskala med zelenjem.  Na zahod se je razprostiralo Kaninsko pogorje .. Skratka pogled za bogove. kako potem ne bi bila jaz navadni človeček navdušena... Uživala sva  sto na uro skoraj tri ure sva bila na vrhu. In se potem vrnila po drugi poti mimo doma na Matajurju, ki ga upravlja PD Benečija... V začetku septembra je bilo sicer zaprto, a ker sta bila gor dva vzdrževalca sva dobila vodo za psa, ki je nama že šla h koncu. Ter seveda okrepčilo za naju... Ko sva se odžejala sva nadaljevala pot po prekrasni travnati položni poti, kjer sva čez nekaj časa prispela spet na pot, kjer sva ob vzponu krenila navkreber.



 


 












 pogled navzgor še iz steze ki vodi nazaj je bil prelep. Modro nebo in pobočje posejano z bodečimi nežami imajo nekaj v sebi.

 
















Je bil občutek zadovoljstva da sva uspela nepopisen. Kajti kljub vsemu nisva ravno med mlajšimi in zato je nama vsak izlet pohod  notranje veliko zadovoljstvo in uspeh.  ja Sicer sva imela v načrtu, da bova uspela v enem dnevu iti na Matajur, a to sva planirala še doma, ko še nisva vedela da bova za pot gor in dol potrebovala dobrih šest ur hoda.  Nameravala sva iti torej na Matajur in Sabotin. Naslednji dan torej danes pa bi šla izz Lepene še na Krnsko jezero. A sva bila tako utrujena da sva izlet na Sabotin in Krnsko jezero preložila na drugič Pa še vreme je bilo napovedano za popoldan dež- In res  sva se prav odločila. kajti pri nas že nekaj časa dežuje...