petek, 26. avgust 2016

SPOMINI STAREGA GOJZERJA -JUNIJU V SLOVO 2 DEL


Kot že rečeno dnevi beže  z svetlobno hitrostjo in tako imam še na dolgu drugi del zapisa mesecu juniju v slovo.. Dnevi so bili sončni , in tako smo se odpravili  enkrat za spremembo malo na drugo stran  naše prelepe dežele  v Prekmurje na razgledni stolp in Lendavske gorice

Očaral me je čudovit razgled  z stolpa na  prostranost Prekmurske ravnice. Vidljivost žal ni bila preveč dobra, a kljub temu je bilo čudovito.





  Obiskali smo s razgledni stolp potem cerkev Sv. Trojice,  z mumijo a žal je bilo čez teden in ni bila odprta. Poslikala sem notranjost, kolikor se je pač dalo skozi vrata  in  prelepa prekmurska hiša s slamo krita, malo pred njo.Pa številne vinograde.  spremljal. Ogledali smo si cerkev v Odrancih in  cerkev v Črešnovcih , kjer je služboval Lojze Krakar pisatelj . Prelepa cerkev  in notranjost .

 Škoda samo , da nam vreme ni preveč dobro služilo, celo dež  nas je spremljal,a kljub temu smo uživali v potepanju in obljubili , da se še vrnemo v ta biser Slovenije. In tiste dni je res bilo obdobje dežja in oblačnosti. A zvedela sem da cvetijo v Matkovem kotu lepi čeveljčki in da se jim že izteka čas. Pa sva pohitela, da jih ujameva v vsej njihovi lepoti.  Sicer sva ob prihodu še ujela nekaj sonca, a kmalu se je nad dolino spustila sivina, ki je z pobočja , kjer je Matkov škaf , kmalu pričela zastirati z deževnimi oblaki. In kmalu sva morala obleči pelerine .




Ko sva se vračala so se listitilepih čeveljčkov bleščali, kot bi bili polakirani. Hitro sva korakala skozi deževne kaplje in uživala v svežini skozi dolino do izhodišča, kjer

Kmalu sva prispela do Logarske doline, le toliko sva ustavila da sem slikala kapelico oz cerkev  v začetku doline, kaj drugega se  namreč tako ni videlo. 

in mimo Solčave domov.

Potem je nastopilo nekaj dnevno jasno in sončno vreme . Izkoristila sva ga za obisk Pece , na katero sva šla zelo zgodaj zjutraj mimo Črne na Koroškem, da bi ujela sončni vzhod , kar nama je tudi uspelo  in pogačic ter ranjaka, ki se je bleščal v soncu 











Uživala sva v razgledu in prelepi jutranji barvi trav in cvetja









in Uršlje gore , ki sva jo obiskala na kres oz solsticiju zvečer. Občudovala sva sončni zahod in med  cvetočo poljano z pogačicami uživala  zatišje , ko se dan poslovi in nastane tišina , ki vse naredi nekako neresnično in skrivnostno.Nisem sicer imela te sreče, da bi na kresno noč ujela v čevlje praprotovo seme, da bi razumela živali, a že brez tega sem dojela veličino in lepoto  matere narave. Neprecenjljivo  in nepozabno doživetje.



Konec meseca sva se odpravila še na  ali Ojstrc v Avstriji- še sedaj sem pod vtisom  prekrasnega cvetja od  Clusijevega svišča, velese na   Hochobirju ,zjutraj, kot je že klasika, uživala sva v barvanju gora na drugi strani


Čeprav je videti blizu moraš kar nekaj časa hoditi da dospeš na vrh. A ker je toliko lepote, cvetja sočne trave in krav na paši , ki sva jih zjutraj  prebudila ha hačas hoje mine skoraj neopazno.











Toliko rumenega cvetja oziroma ranjaka še nikoli nisem videla skupaj na enem prostoru. cela pobočja so bila , kot bi mali sončki bleščali se med zeleno travo. 

Pa encijana , murke, da ne govorim o beli velesi. Ja tokrat sem se počutil prav pomladno, čeprav so se niže te cvetke že poslovile.
Zlatice, nageljčki spominčice. in še kar nekaj cvetja, za katere žal ne vem imena . Sonce modrina neba in rahel topel vetrič je še dodal dodano vrednost tega pohoda.  Pustila sva si čas in se ustavljala na poti ki je bila od obeh strani obdana s cvetjem..In kako je dišalo. Sedaj sem šele razumela besede moje mame, ki je včasih dejala, da poletje diši .
Občudovala sva temnomodro jezero v dolini  in vem da ga bova obisskala enkrat.





Tako nagneteno tako več barvno tako lepo. In takrat mi je postalo jasno, da je povsod lepo , narava ne pozna meja, ne dela razlike med našo in njihovo, narava je nekaj najbolj enovitega, nekaj enkratnega, žal se mi ne naučimo nič od nje.


Prehodov med raznobarvnim cvetjem , skoraj ni bilo.Vse je bilo na višku cvetenja.

Mimo katerega vrha sva šla je bil posejan s cvetjem , kot kulisa, ki se je odgrinjala in zagrinjala za nama..



Naslednje dneve sva šla še na Kremžarjev vrh in tam uživala v  cvetovih arnike. malo kje še vidiš toliko tega cvetja na enem kupu.



Kakor sva začela lepo mesec junij tako sva ga tudi zaključila .

Na poti sem občudovala zeleno svilnato travo, ki se je bleščala  tudi v senci. Kar vabila je da bi se odpočila v njej, a žal je t toliko mravelj , da sva se raje odrekla temu razkošju.
Ter pri parkirišču občudovala lepe lilije pri križu na križišču Tako je minil mesec junij, hitro veliko prehitro, a zato nič manj lepo . ::: Tako sedaj  mi je uspelo  napisati še drugi . Čas mine in spomini se ohranijo bolje, če so zapisani. Včasih so pravili bolje slabo zapisno , kot dobro pozabljeno. A nekaj vem, da letošnjega cvetočega junija ne bom kar tako hitro pozabila... Lep vikend želim