torek, 14. februar 2017

Statistika- Tudi to je življenje- Sedaj in nekoč -


Poslušam poročila, , ravnokar govori o statistiki in o ugotovitvi NIJZ o debelosti,


oz o prekomerni debelosti otrok in  mladostnikov. Pa koliko je posledično bolezni zaradi tega. Pa , kot  vedno se tudi sedaj ugotavlja, da so najbolj na udaru tisti iz najnižjih socialnih slojev.  Kako grdo mi je odzvanjala ta beseda v ušesih. Ker včasih ni bilo te razlike, ali pa je bila v obrnjenem vrstnem redu 10 % višji bogatejši sloj in ) % srednji sloj. Niji je bil le kak procent. Iz najnižjih , ja pa saj lepo vas prosim, če bo šlo tako naprej bo 99 % pristalo  v tem območju. Dobra hrana je draga, sadje zelenjava in kvalitetno meso.  Pa treba je kuhati , a se starši pehajo za zaslužek zjutraj  do poznega popoldneva. Vse drvi naprej , vsi mislijo da v boljše čase, da bodo prišli na zeleno vejo, a si sam kopljejo jamo. Kako si naj tista družina, ki pride na mesec  z dohodkom okoli jurja . Eden od staršev je na borzi  Imata tri šolo obvezne otroke.  Vse stane zvezki pa razni izleti šola v naravi. Pa obleke, kajti tistih 10 % otrok iz višjih slojev že tako gledajo zviška na ostalo večino. Kakor koli Pa položnice, ki so vsak mesec dražje . Pa bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov itd. Pa hitra hrana, ki jo nam mediji na vse načine vsiljujejo. Po radiu, po tv po  reklamah ki jih pismonoše, kar v ducatih polnijo v poštne nabiralnike. Pa saj skoraj ne dobiš več obvestila da obenem ni na zadnji strani reklama.  Vse za potrošnike.  In navali narode Vse je skoraj zastonj. Hm!
 Ja kam je zaplula Slovenija .Obljubljena  je bilo da bo to druga Švica pa mislim da bomo kmalu še od Albanije  slabši, če že nismo. Pa kako smo si želeli da se osamosvojimo. A se včasih sprašujem, (čeprav sem zelo ponosna Slovenka, kje smo skrenili s poti, ali nas je res politika tako zavedla???)
To je ena stran medalje, druga pa je to, da se otroci premalo gibljejo. Sedaj jih šolski kombi, ali avtobus pripelje do šole iin jih spet odpelje domov.  Sedaj so večji del dneva kadar so prosti za računalnikom.  Delati jim ni treba, kje pa saj imajo otroci saj večji del, samo pravice, dolžnosti nobenih. Gledajo tv. telovadbe nimajo preveč radi, če se le da se ji izognejo z opravičilom.  Dodatno še hitra hrana, sadje in zelenjave malo kateri obožuje  in uspeh debelosti je zagotovljen.
Kako je bilo včasih.  Nismo poznali šolskih prevozov, V šolo je bilo dobrih pet-šest km, doma smo morali delati . Telovadili smo vsi. Le  ena punčka, ki je imela otroško paralizo in je nosila opornico je bila oproščena teka.  Veliko smo bili na svežem zraku družili smo se z vrstniki, imeli smo rdeča lička in bili veseli zdravi troci , ne pa tako, kot sedaj ko že mali imajo svoje psihične težave in da celo mislijo na samomor. , Včasih smo se ure in ure lepo pogovarjali , zapeli brali, ne  kot sedaj , ko si pošiljajo SMS pa čeprav so v istem prostoru.  Opažam da se tudi ne znajo več tako bogato izražati, pogovarjati, normalno, ampak v nekih okrajšavah.  Pa nekih angleških spakedrankah Že tako je slovenščina  zapostavljena  s takim dopisovanjem in govorjenjem bo kmalu izgubila svoj status. Pa tako lepo zveni naš jezik .
No malo sem zašla od statistike, da nadaljuje. Hodili smo, se gibali jedli domačo hrano, Nikjer ni nobeden razglašal, da je sladkor škodljiv, pa maščoba , pa meso, pa vrag si ga vedi, kaj še. Sedaj je vse škodljivo . Včasih smo vse kar smo pojedli , tudi porabili z gibanjem , Prvič meso smo jedli samo  po nedeljah , praznikih in če je imel kdo osebni praznik.  Takrat ga je bilo na pretek. Pa morda enkrat čez teden, a to je bilo bolj izjema , kot pravilo. Sadje, zelenjave in domače jedi so bile na jedilniku.  Skratka, jaz sploh nisem bila bolna , nikoli. Niti se ne spomnim , da bi v naši družini bil kdo bolan. Zunaj smo bili pozimi in poleti.
Ne pa tako kot sedaj. S katerim govoriš, pravi, da so vsi bolni da so dobili  neki virus, da so smrkavi, da imajo gripo , angino in kaj vem kaj še vse. Sicer ne vem ali je odpornost tako padla, ali pa nas bo ves ta napredek  počasi ugonobil.  (Nič nimam proti napredku, prav nasprotno, seveda če je dober napredek) Treba je ohraniti zmernost . Ali je ozračje že tako okuženo  in onesnaženo z vsem tem smogom in bencinskimi hlapi da bomo morali počasi nositi tudi pri nas maske, kot na Kitajskem.
 Kakor koli ko človek začne razpredati o tem in onem moraš imeti kar močan karakter, da ne obupaš , kajti nič dobrega se nam ne piše. Tako, da imam vedno manj volje, da b človek sploh vključil kak medij , kajti nič dobrega se ne sliši več. Če pa je že kaj dobrega, ta tako na hitro  objavijo in potem to utone v pozabo.  Če pa še prištejem zadnje  krvave dogodke,  ki so  se zgodili v  naši deželici, se pa sprašujem, ali je to sploh mogoče,da so ljudje postali take zverine. In zakaj je tako, kje smo skrenili s poti, posledica , česa je tako.Ali so ljudje pozabili na sočutje usmiljenje in ljubezen .  Vsega pa res ne more biti kriva polna luna. Tu ne pomaga nobena statistika, kajti dejstvo je na dlani brez tega, da drvimo  v svet brezvladja anarhije.
p.p.