Pride čas ko srce je polno,
sreče, radosti , solz in bolečine.
Takrat navadno pojavijo se rime .
Kot ostri veter biča
rastje čez planjave,
ogoli jim vrhove, veje,
da laže jih po burji ,
blagodejno sonce spet obsije.
Tako beseda srcu vrne
radost, hrepenenje,
Ko duša polna je lepote,
globoko se dotakne duše,
Takrat so rime tisti nežni vetrič,
ki seje radost naokoli,
da postanemo,
kot mehka glina, ki se oblikuje ...
A časi so se spremenili
rime več niso zaželjene ,
Niso več dobro razumljene.
Nove pesmi so po novem narejene.
So moderne , povsem drugače zastavljene,
kot so bile včasih pesmi rime.
Prebiraš jih in iščeš v njih pomen,
odsev, radosti bolečine.
Kot noč in dan so si različne ,
vez med njimi je le to,
da pesem naj druži in človeka bogati,
naj je napisana tako ali tako...
Ker, takrat ko srce in duša
je polna lepote, solz in bolečine,
mora na papir da se razlije,
da srce spokojnost ,
blagodejni mir spet lahko užije
P:P:
“Vetrovno dekle”
nedelja, 22. januar 2017
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
SPOMINI STAREGA GOJZARJA- POLETNI OBISK GORE OLJKE-
Gora Oljka je kot neki izhod za kratke izlete, ko včasih ne moreš zarai ovir , ki jih življnje pač meče pod noge. Ali pa za vzdrževanje kon...
-
Uspelo nama je - Danes sva drugič poskusila in nadaljevala, tam kjer sva zadnjič končala .Na ovinku malo nad smučiščem Bukovnik.. .Po pot...
-
ŽETEV NEKOČ IN DANES..... Pred par dnevi sem se malo potepala po tej naši ljubi deželici. Ob počitku se ustavim na robu veli...
-
Spet je napočil nov teden in to sončen , kot bi se hotel odkupiti za prvi del avgusta, ki je bil, bolj, kot ne deževen.. Prav za prav sva...
Ni komentarjev:
Objavite komentar