sobota, 07. januar 2017

Spomini starega gojzerja- Toplota nekoč in danes

Sedaj v teh vetrovnih , res hladnih dneh,
ko smo skoraj raje na toplem , kot pa da hodimo zunaj, sem se spomnila, kako je bilo včasih. Pa ne da bi si sedaj  si ne vem , kako želela minulih let nazaj, ampak sva se z možem menila, kakšni so bili včasih zimski  dnevi in kakšni so sedaj.
Sedaj je prav za prav čisto enostavno odpreš ventil na radiatorju in kmalu imaš zaželeno toploto. Skoraj neopazno ti postane toplo in , če je prevroče, ga malo spet nazaj  priviješ. Pa če sežem še malo dalj v preteklost v moja otroška leta, ko smo se otroci stiskali na  visoki lončeni peči, ko smo prišli s sankanja in sta oče, ali mama pripovedovala, oz brala Grimove pravljice. Kako lepi spomin

Pa malo pozneje .Spomnim se, da sva kar nekaj zim preživela na vikendu, kjer smo imeli lončeno peč, ki je širila prijetno toploto. A  toplota mi niti ni ostala v spominu,čeprav se spomnim , da smo zelo uživali ob njej,  ampak prasketanje drv, in tistega omamnega vonja , ki ga žal ne more nuditi še tako napredna ogrevalna naprava.Pa naj bo centralno daljinsko ogrevanje, sončna energija, olje . Dejala bi tako, da je  sedanje ogrevanje nekako brezosebno, ali brezdušno, ne dotakne se te, Ne pusti vtisa, enostavno se ti zdi , da je samoumevno, čeprav moraš za to samoumevnost, kar drago plačevati, a to je že druga zgodba.
V sedanjem stanovanju smo moralo odstraniti lončene peči, češ, da se preveč onesnažuje ozračje, Hm ob tem se vedno zamislim, tudi  prevozna sredstva onesnažujejo  ozračje, pa jh je vedno več. Tako pa  pišem tole v sobi je prijetno toplo , ne zdi se mi nič posebnega, vem da se te toplote tega večera ne bom spomnila nikoli več , a še vedno me greje tista domačnost domače krušne peči, sedaj tega ni več, sedaj nas grejejo še samo medsebojni odnosi in bližina. Še dobro da je  vsaj tako , tako laže prebrodimo ta sibirski mraz
p.p