da je nastala neka vrzel med sprehajalci, ali pohodniki. No sprehajalcev je še vedno veliko, tudi nekaj prijateljev, znancev je še , a pojavljajo se mladi nepoznani obrazi, le tu in tam še srečaš znanca prijatelja. Pa sva pričela računati in preštevati tiste, s katerimi smo se srečevali izmenjali nekaj besed, ali pa se poglobili v kako debato Še lani konec leta nas je bilo precej, prava pisana družba obeh spolov in različne starosti. Kot sva lahko ugotovila se jih je nekaj preselilo v drug kraj, nekaj jim je telo odpovedalo poslušnost in ne morejo več iz hiše, nekaj pa se je poslovilo v tem letu in, ja teta Matilda je letos bila zelo prizadevna s svojo koso. Toliko jih je že odšlo in skoraj vsi so bili še tako aktivni polni življenja in načrtov za prihodnost. . Koliko poti so še imeli v načrtu . Z nekaterimi smo načrtovali naslednje leto skupne pohode,a kar nenadoma so se poslovili in nastala je vrzel ob jutranjih sprehodih , srečanjih , vrzel, ki se nikoli ne bo več zapolnila. Vrzel ali menjava generacij, kakor je pripomnil moj mož.In tako sem se spomnila v teh dneh, ko je ravno obletnica Prešernovega rojstva, njegove čudovite pesmi MEMENTO MORI. in res je, kako zelo je tako tanka meja med življenjem in odhodom tja na drugo stran.
MEMENTO MORI | ||
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancov je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka.Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zláta, ne odpodí od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcov pesem sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta, in od veselja do veselja leta, de smrtna žetev vsak dan bolj dozóri. Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva, v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva molčé trobental bo: "Memento móri!" |
Ni komentarjev:
Objavite komentar