Preliva se svetloba v ta hladen zimski dan.
Skozi solze , kot meglice vidim sence pred menoj.
Tiho se je tam z zvonika zadnji navček oglasil,
kot potrditev, kot resnico da si preminil.
Odhajaš v mogočnem spremstvu,
tja na pot na drugo stran,
vsi smo v mislih ta trenutek s tabo,
a ti odhajaš , tako sam.
Tople besede tebi ob slovesu bi ogrele še beton,
a ti spiš , ne prebudi te niti mrtvaški zvon, ki odzvanja
vedno znova da poglablja bolečino,
ki,odnaša veter jo tja pod nebo .
Nato zaslišim še Tišino, ki zapoje čez pokrajino.
v tih obarvan predvečer .se od tebe v vrsti poslovimo.
Opažam , da ob teh slovesih ,
sem vedno bliže prvi vrsti,
ki stopa tiho za dragimi v krsti.
Prešinemisel , gotovost me,
da kmalu bodo me molče,
kot danes tebe spremljali tja.
kamor prej, ko slej nas vseh vodijo steze.
Odšel si proti večernim zarjam zadnjič se zaiskrilo je nebo
verjamemo, da tam kjer sedaj si jasno modro je nebo.
Verjamem , da ti je lepo
p.p.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
SPOMINI STAREGA GOJZARJA- POLETNI OBISK GORE OLJKE-
Gora Oljka je kot neki izhod za kratke izlete, ko včasih ne moreš zarai ovir , ki jih življnje pač meče pod noge. Ali pa za vzdrževanje kon...
-
Uspelo nama je - Danes sva drugič poskusila in nadaljevala, tam kjer sva zadnjič končala .Na ovinku malo nad smučiščem Bukovnik.. .Po pot...
-
Spet je napočil nov teden in to sončen , kot bi se hotel odkupiti za prvi del avgusta, ki je bil, bolj, kot ne deževen.. Prav za prav sva...
-
ŽETEV NEKOČ IN DANES..... Pred par dnevi sem se malo potepala po tej naši ljubi deželici. Ob počitku se ustavim na robu veli...
Ni komentarjev:
Objavite komentar