torek, 13. december 2016

IZ ZBIRKE: TUDI TO JE ŽIVLJENEJE- POSLAVLJANJA

Preliva se svetloba v  ta hladen  zimski dan.
Skozi solze , kot meglice vidim sence pred menoj.
Tiho se je tam z zvonika zadnji navček oglasil,
kot potrditev, kot resnico da si preminil.

Odhajaš  v mogočnem spremstvu,
 tja na pot na drugo stran,
vsi smo v mislih  ta trenutek s tabo,
 a ti odhajaš , tako sam.

Tople besede  tebi ob  slovesu bi ogrele  še beton,
a ti spiš , ne prebudi te niti mrtvaški zvon, ki odzvanja
vedno znova  da poglablja  bolečino,
ki,odnaša veter jo tja pod nebo .
Nato zaslišim še Tišino, ki zapoje čez pokrajino.
v tih obarvan predvečer .se od tebe v vrsti poslovimo.

Opažam , da ob teh slovesih ,
sem vedno  bliže prvi vrsti,
ki stopa tiho za dragimi  v krsti.
Prešinemisel , gotovost  me,
da  kmalu bodo me molče,
kot danes tebe spremljali tja.
kamor prej, ko slej  nas vseh vodijo  steze.
Odšel si proti večernim zarjam zadnjič se zaiskrilo je nebo
 verjamemo, da tam kjer sedaj si jasno modro je nebo.
Verjamem , da ti je lepo
p.p.