petek, 27. maj 2016

Spomini starega gojzarja-


SMREKOVEC IN ČRNO JEZERO NA SMREKOVCU-

Lani jeseni sredi meseca novembra sva obiskala Črno jezero
na Smrekovcu.Takrat  sva dejala, da ga obiščeva tudi enkrat spomladi, ali poleti...Na včerajšnji dan,  se je obetal res čudovit sončen dan  sva se odločila in sva šla-Prvo sva grede obiskala seveda tudi vrh Smrekovca in grede obujala spomine na pohod pred 50 leti, ko sva šla po transverzali peš iz Črne do koče na Smrekovcu, kjer sva prespala. Drugo jutro pa  naprej čez  Krnes, Komen  in do Loke pod Raduho ter naprej na vrh  raduhe in čez Durce do Grohata, kjer pa  se je že pripravljalo k dežju. Sva kljub temu še šla do penzijona Rogovilca in med potjo je naju dobila nevihta z grmenjem sva vsaj pot videla he he. Premočena sva prišla do Rogovilca, kjer sva obilno večerjala in tam prespala naslednje jutro pa z avtobusom naprej, (a to je druga zgodba) spomini so pa še vedno sveži...


okoli pol desete ure sva že veselo korakala mimo koče
 proti vrhu Smrekovca 


Mimo te lepe posušene smreke, ki že leta kljubuje času, daje vtis, kot da je okamnela v vsej svoji lepoti
Vmes opazovala Kamniške ki so vedno bolj bile ovite v oblake

Na vrhu sva se slikala opazovala bližnje vrhove,
 kot so Uršlja 
Šaleška dolina je kot na dlani, ja saj piše na vrhu, da je najlepši pogled na to dolino , prav z Smrekovca 
Potem Med
vedjak

na Mozirski planini, in Slovenjgraško Pohorje s Kremžarjevim vrhom, kjer sva ga tudi pred dnevi obiskala,Pa Paški Kozjak,  kjer sva bila pred enim tednom, Goro Oljko in še kar nekaj hribov se vidi okoli, ki sva jih v kratkem času prehodila... ...Prijeten občutek je to, kot da bi pozdravljal stare  prijatelje, ki si jih obiskal pred kratkim.



Pa še pravo spomladansko cvetje kot so zvončki, kot jim pravimo mi , sva videla...kot bi hodil po preteklih mesecih leta...
Koliko mravljišč je tu gor, ogromna so

 

Seveda sva se tudi slikala za spomin









sva uživala v pogledih na Koralpe v Avstriji, ali po naše Golico, ki pa je še kar pokrita s snegom. A jo vsako leto obiščeva poleti.

ter ob pogledu na Peco,ki sva jo opazovala skozi veje in južna stran je že brez snega. Se že veselim pohoda na njo..In cvetja in skal in in neprecenljivo. 
Olševo Raduho, Rogatec
  in Obirjem v ozadju, ki pa bodo malo kasneje prišli na vrsto za obisk... Tudi Kamniške so se skrivale tam na obzorju, a jih je vedno bolj zakrival temni oblak.


vmes opazovala formo vivo Matere Narave. Sprva sva hodila po soncu in nato je postalo tako oblačno, a kljub temu so to oblačnost in sivino oblakov , kmalu prebili sončni žarki.Midva sva skratka hodila za soncem. Včasih sva ga ujela včasih pač ne.



Ter se nato napotila proti zahodu proti Krnesu,kjer je na travniku osušel kal v katerem se je psička Mery hitro osvežila


Kjer sva nato krenila na koncu velikega travnika pod Krnesom  na desno kjer je lepa tabla z napisom 

Tam pa po čudoviti potki , ki je speljana po pobočju mimo globeli črni kot bazalt ,polni cvetočih kalužnic, ja tu gor je pomlad veliko pozneje, kot v dolini



 in izviri vode,ki sem si jo tudi natočila


 poševna pot je naju vodila preko dveh cest, ki sva ju morala prečiti




toliko cvetja vseh vrst

 Ko sva prečila drugo cesto sva kmalu potem prišla na ravnino in že sva bila pri jezeru
Jaz sem ga obhodila,
 se je moj šalil, ga boš prej, kot pa sva včeraj Šmartinsko jezero. In res sem ga  ha ah. Saj ni veliko a ga je kar zanimivo obkrožiti, kajti tu je še vse tako, kot je bilo pred sto leti, ali pa še večVeliko skal pokritih z mahom in skozi vrzeli se je treba prebiti na drugo stran. A ni mi bilo žal tako sem ga lahko slikala iz vseh zornih kotov. No nekaj teh utrinkov z obhoda
 Ko začneš krog
 Tu si na nasprotni strani
 skozi vrzel
 malo je treba tudi improvizirati, posebno, če si bolj male sorte ha ha
 tu pa je velika luknja skozi katero kaplja voda
 Pa spet naprej čez ovire, kako krasne so te v mah oblečene skale
 in na skalah rastejo borovnice
 na levo ,ali desno to je vprašanje, apride se povsod
 potem pa moraš postati malo ožji
 pa čez polico
 in pod njo
 pa še malo okoliin že vidim njega na nasprotni strani jezera
 Tu pa so velike stopinje, najbrž zmaja, ki je znesel tisto veliko jajce, ki je še sedaj na peči na koči na Smrekovcu
 Ja velik zmaj je moral biti, kako velika stopinja
 In ko prideš na levo stran opaziš mini, mini jezerce prav tako črne barve, ali pa še bolj
in nato sem ugledala mali otoček, ki se sprednje strani sploh ne vidi
 iz povsem drugega zornega kota v vodi sem opazila pupka ki je plaval prozi globini

 lepi odsevi
 In spet sem tu-Mery se je povzpela na skalo , da mi je lahko sledila z očmi ob mojem obhodu
 Pa še jaz na opazovanju pupkov v vodi in seveda, kar tako za spominpa
 še oba
 Potem sva pa počasi odšla mimo čudovitih zelenih skal 
in štorov 

Nato sva se odpravila, kajti kar nekaj poti je še nazaj. Do travnika dobre pol ure in še nato do koče na Smrekovcu eno uro.Za naju , ki je nama cilj pot pa še kar nekaj dalje. Ko sva se vrnila na travnik 
sva spet občudovala encijane, ki sva jih tokrat odkrila na drugi straniin še neke druge grme, ki jim ne vem imena. Ori nas smo jim pravili včasih "bikova jajca"


Nazaj sva šla kar hitro, kajti tam izza gora se je bližala kopica oblakov.



skozi gozd navzdol
se nato vsa zadovoljna vrnila v dolino.
 do koče ---kjer sva se okrepčala kot se spodobi po naporni hoji
Forma viva na Smrekovcu pri 
koči
Mimo  lulajočega angela v dolini
 ter mimo Zavodnja
nazaj domov. Bilo je kar naporno,ker sedaj sva že nekaj dni kar na poti, a nepopisno lepo-Bo pa sedaj čez vikend malo odmora in nabiranje moči za naslednji teden. Želim vam , kar se da čudovit vikend, kje v naravi..:Skratka uživajte..
lp.
 p.p