sreda, 30. marec 2016

SPOMINI STAREGA GOJZARJA- NANOS

2-POLETJE 2013-

Kot že rečeno, prebudila sva  se z jutranjo   zarjo, . On je skuhal kavo,kajti njegova kava je najboljša  na svetu, jaz pa sem šla na vzhodno stran stolpa čakat sončni vzhod-Tam daleč v meglicah se je pokazalo sonce ,. V stolpu so še vsi spali. ki je pozlatilo valujočo travo.Vse se je zdelo tako neresnično, tako skrivnostno se je bleščalo tam v daljavi

Sedela  sem tam in se predala občutku neskončnosti. Sledila sem svetlobi, ki se je pomikala vedno više, dokler me ni dosegla.

Rahlo je pričelo pihati in Mery je hotela, da jo vzamem v naročje, (nima rada vetra). Sedeli sva tam in uživali


Vidljivost je bila slaba  zato sva se čez nekaj časa vrnili nazaj, na obilen zajtrk. Po zajtrku smo si ogledali temeljito okolico, kajti zvečer sva bila že precej utrujena.  Med dvema drevesoma sva opazila obešeno spalno vrečo- Šalila sva se, da če bi jo zvečer videla bi jo preizkusila.



 Ogledala sva si vse spomenike in obeležja naših  v okolici
 Sonce je kar hitro pričelo pridobivati na  svetlobi in toploti. Sedela sva v senci in se predala  lenobnosti poletnega dne.Tudi metulji so se prebudili in se za zajtrk sladkali z slastno medičino.Tudi Mery si je čez noč odpočila in je veselo dirjala in raziskovala okolico

Všeč mi je bilo tu .A vedela sva , da bo treba naprej. A vseeno sva zavlačevala z odhodom. Obljuila pa sva , da se še vrneva.







 Šla sva na južno stran, kjer se  je v dolini videla kot srebrna reka avtocesta. ter skalnato pobočje. Jaz sem bila na Nanosu prvič, moj mož je bil pa že tretjič tukaj.V dolini sva videla vetrnico, ki se je počasi obračala z vetrom v lopaticah.





Postajalo je vedno topleje nebo je postajalo vedno svetlejše barve in ker ni bilo od nikoder oskrbnika, sva pospravila in odšla nazaj počasi po svileno mehki travi .Prehodili smo še južno stran na vrhu všeč mi je bila svileno mehka trava, ki se je bleščala kot pregrinjalo  ki ga je nekdo pokril preko planjave, Sezula sem se in z velikim užitkom brodila po tej mehki travi. Za mene je biloa barva trave nekaj novega, kajti pri nas je trava zelena, ali pa rjava tu pa je imela neko nedoločeno olivno barvo



 Zelo so mi bile všeč bodeče neže, tako velike in razprte so napovedovale lepo vreme.

 Še zdni pogled na sanjsko mehko pobočje z svileno travo in  na


 stolp in poslovila sem se od tega bisera  na tem koncu naše domovine.
Nazaj grede sva se velikokrat ustavila , da sva so se najine oči napasle na prostranih planotah  Nanosa. Opazovala sva razvaline in


zanimivosti. Posebno so mi bili všeč modri bodičasti cvetovi





 prečudovite bele vrtnice ob lovski koči



Ja ciljev dovolj, drugič bo treba si vzeti več časa za pohajanje po teh planjavah.

Prvo v Logatec, kjer sva se srečala še z eno prijateljico, ki sva si dopisovali na spletu.srečanje je bilo zelo prisrčno. Malo sva si potem ogledala še Logatec .


Še zadnji pogled navzgor nato pa sva krenila nazaj.ter potem krenila naprej proti Škofji loki , kajti grede sva hotela obiskati še Lubnik nad Škofjo loko.. A o tem naslednjič 
Nocoj pa še samo lep večer in mirno noč želim
p.p.