Pela bi ti pesmi, ki bi ponesle tvojo lepoto v svet..
V vsakem obdobju polepšaš mi dan .
Pozimi objame te beli led ,
le tam ob ustju živahno je spet ,
včasih pa privabljaš labode in račke ter jate ptic.... Kormorani kot zreli sadeži sede na otočku sredi jezera ,čakajo ribe, če bo katera priplavala
Ptic je več vrst včasih se jim pridruži še kaka čaplja. 
Ograje brez konca in kraja se vrste , ograje, ki povezujejo ne dele.
Včasih je voda , modra kot indiga. da te zaboli oko , če dolgo strmiš v njo, žareča kot lava, takrat ko te sonce poljublja v slovo..
Pozimi blešče se tvoje poti , on njih klopce, ki poleti mlado in staro na njih sedi.
Ponoči pa Eko svetilke gore, da kažejo zaljubljenim pot , da se ne izgube...
Ali zjutraj zlata, kot bi vlival zlato. V burji in vetru pa valovi so, kot bi bili gnani z nevidno roko.
Lepo speljane poti okoli tebe privabljajo mlado in staro vsak dan, zjutraj zgodaj , če nisi zaspan, tečeš za zdravje , tako je vsak dan. popoldan zvečer da si napolniš dušo za notranji mir..
Vedno si isto, vedno drugačno vedno lepo , vedno privlačno.
Če bilo bi mi dano, bila bi poet, če bi znala pesmi pet tvojo lepoto bi znova in znova ponesla v svet.
Tako pa sem samo tvoja redna obiskovalka, ki mi lepšaš življenje, krepiš zdravje hvala ti....
A kaj so besede naj slike govore...
Želim vam lep začetek novega tedna
Ni komentarjev:
Objavite komentar