petek, 15. januar 2016

IZ ZBIRKE-TUDI TO JE ŽIVLJENJE---SEDAJ JE ČAS ZA SPOMINE




Zakorakali smo že globoko v zimo, po vrhovih sneži, čeprav je po nižinah še bolj jesen, kot zima Ob brskanju po arhivu in gledanju posnetkov minulih let so se mi obudili spomini na pretekla leta, katere mi je bilo dano, da sem jih preživela tam na na drugem koncu  naše prečudovite dežele Slovenije . Še vedno imam v spominu vonj materine dušice, ki se je razprostirala ob travniku na robu gozda sivke...


 Mojega zelenjavnega in sadnega  vrta

Latnika na katerem je spomladi cvetelo in duhtelo na stotine cvetov kivija in šumenje čebel ob nabiranju medu

Pa romantične , skrivnostne megle, ki so se dvigale zjutraj, ali po dežju iz doline Soče in ustvarjale še dodatno lepoto tega kraja ...žareče barve ob  zahajanju sonca
Zlatenje vrhov in  pa vonj poletja vsega cvetja, kovačnika, ki je omamno duhtel v poletnih nočeh in narave , Pa grozdja. in duh lovorja

.






Večkrat, se spomnim prebivanja v objemu narave cvetov bogatih trav.. Hibiskusov, vseh barv posebno so mi bili pri srcu tisti z modrimi cvetovi... Ko so cvetovi odpadali je bilo kot bi nekdo razprostrl modro preprogo pod njim..

Sliv , fig, kakija, kivija, da o breskvah , češnjah



 Spomnim se pomladi, ko sem uživala tam v naravi sredi  polja

Ja je že tako, dokler  lahko uživamo v naravi se nam zdi samo po sebi umevno, Ko tega ni več, si pa želimo da nikoli ne bi minilo....

A ostali so spomini na vroča poletja , zvezdne noči  , petja škržatov , ter čudovite primorske govorice.




.. MODRINA OB KATERI SO VSAKE BESEDE ODVEČ


A najbolj pogrešam  Smaragdno reko Sočo.

Kolikokrat smo se v vročih poletnih dneh sprehajali ob njej, kopali v njeni ledeno mrzli čisti  vodi, ki te je osvežila,  da si imel občutek, Kot, da si se na novo rodil. Ali pa si samo sedel na njenem bregu  se predal trenutku  in užival molče brez besed .....
Ja je že tako, dokler  lahko uživamo v naravi se nam zdi samo po sebi umevno, Ko tega ni več, si pa želimo da nikoli ne bi minilo.. Sicer drži da reka ni vedno smaragdne barve, .da je včasih bolj podobna kavi.
A največkrat je bila v sanjski turkizni barvi



A tudi življenje ni vsak dan praznik, pa ga kljub tenu živimo in se veselimo, da imamo to srečo da živimo...
Vendarle, če ljubiš kaj,  ti je pri srcu  je vseeno kake barve je. Samo da je----
  A KOT ŽE REČENO : DANES  ,SEDAAJ  JE ČAS ZA SPOMINE..
P.P.