SPOMINI STAREGA GOJZARJA--LISCA--za spremembo po drugi strani

Ko sva spomladi bila na Donački gori sva opazila ob cesti smerokaz za Jurklošter in Planino. Pa sva se ta teden odločila da greva enkrat za spremembo enkrat iz te smeri namesto iz Rimskih Toplic , ali iz Brega... Obetal se je prečudovit sončen dan, kakor je sedaj že kar vsakodbevna praksa. Odpeljala sva se skozi Celje, kjer sem občudovala prelepo osvetljenea drevesa ob cesti

 ter   ob spremljavi dopoldanskega  sonca zavila tik pred Šentjurjem zavila na desno

in potem po ovinkasti, a lepi cesti prisšpela n na pobočje od koder se je ...pred mojimi očmi razprostrl tale prizor

 

Tako barvito tako lepo kot pravljica se je bleščala  mehko zaobljena dolina pod nama.Pogled navgor je razkril bleščeče bukve, ki so žarele v doopoldanskem soncu... 

potem pa sva prispela do Šentruperta

 Cesta je vijugala sem
in tja med prelepo neznano obarvano  pokrajino. Kar naenkrat  nisva bila več prepričana, da veva kje sva. Oziroma ali sva sploh na pravi cesti. A nikjer ni bilo nikogar, ki bi ga lahko vprašala.Tako sva nadaljevala pot in kmalu dohitela traktor... Smejala sva se in dejala bova traktorista vprašala za pot. A že sva prispela do križišča traktorist je zavil navzdol midva pa sva videla malo na prej zvonikin krasno lipo, sicer brez listja, a njene veje so kontrastno štrlele v zrak. sva zavila navzgorkje je bil kažipot Male Grahovče.  Tu sva vprašala za pravo smer za Jurklošter ... Gospod, katerega sva vprašala je dejal. da ni ravno od tod, a da se mu dozdeva da morava proti dolini in nato na levo proti Jurkloštru. "Toliko cest je, kdo bi vedel katera je prava, a vsaka pripelje nekoga na cilj." Se je pošalil , a sva mu dejala, da ni problema imava čas in  včasih je lepo da greš na desno namesto na levo , tako odkriješ še kak biser naše prelepe deželice... Zapeljala sva navzdool in tam sva videla kažipot za Jurklošter, torej sva kljub vsemu bila na pravi poti

Krasen je bil pogled po pokrajini in ni nama bilo žal da sva

  se peljala morda par odcepov dalje, kot je bilo potrebno,

 Lepa je ta pokrajina..Vzela sva si čas opazovala lepe kapelice ob poti in druge zanimivosti

 Ter kozolce. Lepo jih je videti. Marsikje propadajo, a veliko je obnovljenih in služijo svojemu namenu. So del naše tradicije...našega naroda...

Nato sva zavila navzdol in kmalu prišla do kažipota , ki je nama  potrdil, da sva na pravi poti..

Vzela sva si čas in občudovala prelepo pokrajino na zahodni strani

 Nato sva zavila levo ob se ob čudoviti kulisi barvnih odtenkov.

 Ko sva  po  lepi asfaltni cesti prispela  v dolino sva krenila na levo

 in kmalu prispela po ozki soteski mimo Jurkloštra,Polane in kmalu prišla do parkirišča, kjer sva pustila avto in zakorakala po šumečem listju...Ki je kar žarelo v soncu...Še Mery je uživala...

 

Kmalu sva prispela do kapelice Marija pomagaj

 In po pravljičnem gozdu

  že sva bila pri cekvici Sv. Jošta pod Lisco...Vedno sem srečna in zadovoljna tukaj. Nekako dobra enerhija veje tu okoli..Ali pa se samo tako zdi. A bo že držalo, kajti ob povratku je za isto mizo sedel mlad par in bil nadvse dobre volje.... Nad nama se je bleščal jesensko obarvan gozd sonce je sijalo z vso močjo midva sva uživala na soncu skratka ustavil se je čas Prebrala sva lepo urejeno tablo... Sicer jo vedno, a imela sva čas.. Potem sva si ogledala še okolico cerkve

Ter se nato počasi napotila navzgor po serpentinasti poti med čudovitimi srebrnimi bukvami do najinega cilja Lisce nad Sevnico..

 

 lepa pot v vseh letnih časih

 

 Kmalu se je pred nama zableščala bela kupola na vrhu hriba in modro nebo je še polepšalo sliko.

Hitro sva se napotila mimo prostora pod bukvijo, proti  prostoru na vrhu, ki ima zelo lepo ime "Pod nebesi." Res  ima pravo ime tu gor je res lepo, kot v nebesih...

A ker sva šla malo bolj počasi, so naju prehiteli štirje pohodniki , ki so nama tik pod vrhom zasedli mizo na vrhu. A nič zato malo vstran je bila ozka klopca, kjer sva se usidrala . Se okrepčala ...pomalicala in nato..Se predala soncu in prekrasnemu razgledu.Savi ki se je leno premikala  po čudoviti dolini, pogled na  drugo stran je razkril hrib Kozje Videle so se  Kamniške v ospredju pa hrib Kozje z Čudovito crekvico Sv. Lovrenca v ospredju. Tam sem spomladi občudovala modre encijane, oz. Clusijev svišč

. Na levi strani sva videla GOrjance in na skrajnem levem se je v rahli meglici razkrivalo Sljeme na Hrvaškem .....

se je  bočil v zrak Snežnik,pomahala sem čez hribe prijateljem pod Snežnikom in se zelo zabavala ob tem ..Sedela sva in se še slikala  ter uživala  na vročem soncu.. in se potem napotila k Tončkovem domu na Lisci kjer je naju prvo pozdravila psička Tia.

Kjer sva nazdravila uspešnemu popotovanju po neznai znani pokrajini. A ni važno kje greš važno je da si zadovoljen  s seboj z okolico in svojim spremljevalcem, To so trenutki taki mali mozaiki ki sestavljajo dneve jesenskih dni življenja...kako lepo je življenje . Lepo je posebno ob tako lepih panoramskih razgledih, ki jih človek lahko uživa

 

Pod nama se je bleščala pisana pokrajina... 

 Pustila sva času čas uživala sva in se prepustila trenutku in se pozno popoldan odpravila nazaj

Mimo cerkvice kapelice pač v obratnem vrstnem redu do parkirišča in  nato mimo preprosto, a astetsko narejene ograji naprej mimo Polane in prikupnih avtobusnih postaj

n skozi  Lahov  graben mimo odcepa za Jurklošter in nato preko

 spet sva občudovala drevored v Celju....Nato pa mimo Galicije

 in se potem pod večer vrnila v naše lepo mesto zadovoljna s potepanjem v znano neznano Posavje

Grad se je bleščal v pojemajoči sončni svetlobi  ki je naznanjala, da bo jutri spet lep jesenski dan poln barv in pestrosti...Lep dan vam želim....