ter ob spremljavi dopoldanskega sonca zavila tik pred Šentjurjem zavila na desno
in potem po ovinkasti, a lepi cesti prisšpela n na pobočje od koder se je ...pred mojimi očmi razprostrl tale prizor
Tako barvito tako lepo kot pravljica se je bleščala mehko zaobljena dolina pod nama.Pogled navgor je razkril bleščeče bukve, ki so žarele v doopoldanskem soncu...
potem pa sva prispela do Šentruperta
Cesta je vijugala semin tja med prelepo neznano obarvano pokrajino. Kar naenkrat nisva bila več prepričana, da veva kje sva. Oziroma ali sva sploh na pravi cesti. A nikjer ni bilo nikogar, ki bi ga lahko vprašala.Tako sva nadaljevala pot in kmalu dohitela traktor... Smejala sva se in dejala bova traktorista vprašala za pot. A že sva prispela do križišča traktorist je zavil navzdol midva pa sva videla malo na prej zvonikin krasno lipo, sicer brez listja, a njene veje so kontrastno štrlele v zrak. sva zavila navzgorkje je bil kažipot Male Grahovče. Tu sva vprašala za pravo smer za Jurklošter ... Gospod, katerega sva vprašala je dejal. da ni ravno od tod, a da se mu dozdeva da morava proti dolini in nato na levo proti Jurkloštru. "Toliko cest je, kdo bi vedel katera je prava, a vsaka pripelje nekoga na cilj." Se je pošalil , a sva mu dejala, da ni problema imava čas in včasih je lepo da greš na desno namesto na levo , tako odkriješ še kak biser naše prelepe deželice... Zapeljala sva navzdool in tam sva videla kažipot za Jurklošter, torej sva kljub vsemu bila na pravi poti
Krasen je bil pogled po pokrajini in ni nama bilo žal da sva
Ter kozolce. Lepo jih je videti. Marsikje propadajo, a veliko je obnovljenih in služijo svojemu namenu. So del naše tradicije...našega naroda...
Nato sva zavila levo ob se ob čudoviti kulisi barvnih odtenkov.
Ko sva po lepi asfaltni cesti prispela v dolino sva krenila na levo
in kmalu prispela po ozki soteski mimo Jurkloštra,Polane in kmalu prišla do parkirišča, kjer sva pustila avto in zakorakala po šumečem listju...Ki je kar žarelo v soncu...Še Mery je uživala...
Kmalu sva prispela do kapelice Marija pomagaj
Ter se nato počasi napotila navzgor po serpentinasti poti med čudovitimi srebrnimi bukvami do najinega cilja Lisce nad Sevnico..
A ker sva šla malo bolj počasi, so naju prehiteli štirje pohodniki , ki so nama tik pod vrhom zasedli mizo na vrhu. A nič zato malo vstran je bila ozka klopca, kjer sva se usidrala . Se okrepčala ...pomalicala in nato..Se predala soncu in prekrasnemu razgledu.Savi ki se je leno premikala po čudoviti dolini, pogled na drugo stran je razkril hrib Kozje Videle so se Kamniške v ospredju pa hrib Kozje z Čudovito crekvico Sv. Lovrenca v ospredju. Tam sem spomladi občudovala modre encijane, oz. Clusijev svišč
. Na levi strani sva videla GOrjance in na skrajnem levem se je v rahli meglici razkrivalo Sljeme na Hrvaškem .....
Pod nama se je bleščala pisana pokrajina...
Pustila sva času čas uživala sva in se prepustila trenutku in se pozno popoldan odpravila nazaj
Mimo cerkvice kapelice pač v obratnem vrstnem redu do parkirišča in nato mimo preprosto, a astetsko narejene ograji naprej mimo Polane in prikupnih avtobusnih postaj
in se potem pod večer vrnila v naše lepo mesto zadovoljna s potepanjem v znano neznano Posavje
Ni komentarjev:
Objavite komentar