torek, 04. avgust 2015

IZ ZBIRKE-TUDI TO je ŽIVLJENJE-5- TEŽKA ODLOČITEV

  • "Ostati ali oditi"
    Poletje se je nagibalo h koncu. Stala je ob oknu in gledala za zadnjimi hotelskimi gosti…. in premišljevala, ali naj sprejme ponudbo za podaljšanje službe v tujini. Bila je zelo v težkem položaju na eni strani družina, otroci sicer ne več tako mali, a vendarle, potrebovali so mater, ki bi bila več z njimi ne samo ob vikendih in praznikih. Poleti pa še to ne. Takrat ji je pripadal vsak mesec tridnevni dopust skupaj, ki so ga navadno preživeli doma ali pa pri babici. Otroci so bili ta mesec na počitnicah pri babici . Veseli so bili, da so lahko bili v družbi bratrancev s katerimi so se odlično ujemali in razumeli, Jahali so ponije in hodili na izlete, ter se kopali v bližnjem jezeru. Ob vsakem obisku so bili bolj zagoreli in zadovoljni.
    Ob misli na moža se, se ji je v očeh zaiskrilo, kajti vedela, je za njegovo željo, da se vrne domov. Čeprav zelo samostojen je čutila, da jo pogreša kakor je pogrešala tudi ona njega. Bila je srečna , da ima tako dobrega ljubečega moža. Veselila se je vikendov in njegovih strastnih objemov ter vročih poljubov. Telo ji je zagorelo, ko se je spomnila vikenda, ki sta ga preživela ob morju. Z roko se je dotaknila ustnic , še vedno je čutila dotik njegovih zahtevnih, vročih poljubov, ki so ji vedno znova in znova razburkali kri po žilah, tako da je potrebovala , kar nekaj časa, da je prišla k sebi. Tri dni sta imela na razpolago a se je komaj spomnila kakšno je bilo vreme in slanosti morja. Vse dneve sta preživela v postelji, bila sta lačna drug drugega hotela sta se naužiti ljubezni za nazaj in za naprej . . nista se veliko pogovarjala, besede niso bile potrebne, pogled, poljub objem je povedal vse. Vedela sta da bodo ti trije dnevi še prehitro minili, vedela sta, da veliko zamujata z odsotnostjo, z delom. A vedela sta tudi, da se potem ljubita še veliko bolj vroče, da je ta odsotnost ogenj njune strasti in ljubezni. In ugotovila sta da se ne bosta nikoli naveličala drug drugega. Bila sta poročena že dobrih dvajset let otroci so doraščali, kmalu bodo izleteli iz gnezda .Bil je njen studenec iz katerega je črpala moč za naporno in zahtevno celodnevno delo.
    Ponudbo za službo naj bi podaljšala še za eno leto . A kakor koli je obračala stvari, je že vnaprej vedela, da bo najbrž privolila in ostala. Poleg zelo dobrega plačila, obljubljena ji je bila povišica, ji je služba bila všeč. Odlično se je razumela z sodelavci. Nikoli ni imela problemov uživala je v delu. Poletje je bilo res naporno a čez zimo se je vse umirilo. Takrat je imela več prostega časa in takrat so bili vikendi njeni, ki sta jih z možem in otroci maksimalno izkoristila. Posvečala se je še, drugim stvarem ne samo delu.
    A sedaj je kolebala bi ne bi, kakor koli je obračala, so povsod bili plusi in minusi.
    Več bi bila z otroci. Čeprav so bili zelo samostojni jo je skrbelo za vsakega posebej. V šoli niso imeli težav zlahka so se učili in poleg obveznega pouka obiskovali še kup dodatnih krožkov. Bila je vesela, da je obstajal internet. Nekako je bila prisotna med njimi a to ni bilo to, kar je želela in kar so hoteli otroci. A lahko jim je nudila vsaj to. Čeprav tudi moževa plača ni bila slaba sta odplačevala še kredit za opremo hiše in novi avto. Potrebovala sta dva. Izdatki so bili kar veliki in naslednje leto naj bi prišla na zeleno vejo.
    Jutri naj bi padla odločitev , a hotela se je še prej pogovoriti z možem, kajti ni hotela, da bi mislil, da hoče ostati ,hotela mu je povedati, da mora. Bala se je razgovora z njim ni vedel kako bo sprejel njeno odločitev, čeprav sta se o tem že menila in se ji je zdelo, da je nekako pripravljen še nadaljevati tristo petinšestdeset dni zakona. Bolj na papirju kot v realnosti. A je takrat kadar sta bila skupaj nadoknadil vse za naprej in za nazaj. .Poklicala ga je pozno zvečer, po obveznem poročanju , o otroški vzgoji , sta prešla na bolj na čustveni del razgovora, ki je oba razgrel. Potem sta se menila še o vsem nepotrebnem, ko je tako mimogrede navrgla:
    »Jutri moram povedati ali ostanem ali ne«
    Takrat jo je presenetil z vprašanjem:«Kaj pa ti misliš, kako bi bilo najbolje«
    Utihnila je in dejala, »No mislim, da bi še podaljšala, finančno bi se nama poznalo pa tudi sedaj smo se vsi navadili tega življenja. Vem , da je hudo za vse ,posebno za tebe, a saj čas hitro mine in čez eno leto bova za vedno skupaj. Tako jaz mislim .Kaj pa ti misliš ?«
    Nastal je dolgotrajen molk, da je že mislila, da je odložil, ko se je oglasil in dejal : »ja, saj sem pričakoval tako odločitev, , res je da je, da morava sedaj malo bolj zategniti pas in gledati na vsak izdatek a potem bo laže. Pa privoli« je tiho dejal .
    »Hvala« , mu je dejala, cenim to vem , da ti je še teže kot meni a vedi te dneve, ki naju ločijo bova nadoknadila obljubim ti. Tudi otroci ne bodo veliko prikrajšani, vsak dan smo na vezi tako ali tako. Pa zanesem se nate, da bo vse v redu tako kot doslej."
    "Ja, saj se res lahko, potem se je nasmejal in dejal:
    "Kaj bi ti brez mene?"
    »Propadla« se je nasmejala nazaj,
    " In kaj bi ti brez mene" mu je vrnila
    "Tako kot ti , he he," se je nasmejal "eden brez drugega bi bila  dve izgubljeni duši!"
    Potem sta si zaželela še lahko noč z zagotovitvijo da bosta sanjala drug o drugem. Ko je odložila slušalko. Se je zamišljeno napotila v sobo zaprla vrata za sabo in planila v neutolažljiv jok. Bilo ji je hudo in morala je izprati bolečino in težo odločitve saj je vedela, da bo to leto še kako težko kljub samo prepričevanju , da bo hitro minilo. Kajti tujina, dobro plača, a zato zahteva zadnjo srago znoja....  veliko odrekanja in žrtvovanja...
    Avtor
    P.P.