ponedeljek, 31. avgust 2015

Za en krasen začetek novega tedna vsem mojim G+ pijateljem - ZA NASMEH TEDNA ..


Lastna hvala...
Lovec Tone reče ribiču Francetu:
Včeraj sem ustrelil takega kapitalnega, jelena,
da je samo njegova senca tehtala deset kilogramov !
To  še  ni nič ! jaz sem ujel tako veliko ribo,
da je še danes luknja v vodi!

petek, 28. avgust 2015

-ZA ČUDOVIT ZADNJI VIKEND V AVGUSTU-

Ljudje, smo , kot ladje...
Ljudje smo kot ladje
Ni nujno, da tistega, ki ti je drag , tudi vidiš.
Nosiš ga v srcu in je vedno s teboj.
Podobno je ladji, ki se skrije za obzorjem,
ni je, a ti veš, da je še vedno tam.
Ko mi  rečemo: No pa je šla, nekdo drugi reče. Že gre..
p.p.

ponedeljek, 24. avgust 2015

z nasmehpm v novi dan--Uganka

Če ima žena devet otrok in samo sedem krompirjev , kako jih razdeli ?

Naredi pire krompir !...ha ha ha ha

Poletju v slovo--- nekaj sončnega za začetek tedna

Med zlatimi cvetovi in modrino
Današnje jutro je bilo pravljično... Oranžne barve sonca modro nebo in spet si človek zaželi v naravo. In že kar po nekaj minutah sva dospela na planoto, kjer je bil še pred letom gost gozd z debelimi smrekami in starodavnimi hrasti.Pa je gozd tik na robu mesta moral dati prostor kapitalu .Pred par desetletji je bilo tu otroško igrišče ter urejene poti sedaj  je vse še samo spomin..Veliko rumenih sončnic nama je zasijalo nasproti.. Posejale so jih ptice še lani, ko je bil to gost gozd,,,Posekali so ga letos spomladi. Sedaj je bilo vse poravnano, kajti čaka ta prostor na gradnjo hiš- Sedaj pa je  tu pravi divji vrt Matere narave
 Rosa se je še bleščala na že pol suhih steblih in zadišalo je po jeseni.
.Pa vseh barv divje rože, ki so izkoristile svetlobo in sonce in so hitro pokrile golo zemljo.... Čeprav je bila visoka trava sem šla od sončnice  do sončnice. uživala sem ob misli, da bom njihovo lepoto podaljšala in jo zamrznila v času .. Tudi robide že zorijo in njih listje se počasi barva v vinsko rdečo barvo... A najbolj so me zanimale sončnice, kajti malo kdaj imaš priliko da jih lahko fotografiraš skoraj na pragu hiše...
Tako lepo vabeče so se nastavljale soncu, da enostavno nisem mogla se upreti skušnjavi ... tako sem
naredila fotozapis današnjega jutra...Zvedela sem da nekod po Sloveniji dežuje. Naj vam ta sončna barva pričara sonce...
 




 koliko lepih koklopi je bilo ob poteh sedaj  je ostalo
 še samo to ogrodje.. A tudi to bo izginilo takoj ko bodo zarohneli buldožerji... Torej še zadnjič skozi  to cvetočo ravan



















Na koncu te planote pa me je razveselil ob hiši še ta čudoviti grm rumenih rož, ki so kot labodji spev poletju zaključile današnje sončno jutro ... Nebo se je pooblačilo ostale pa so te fotografije in spomin na modrino in sončne barve poslavljajočega poletja... Preživite ga čim lepše

i



nedelja, 23. avgust 2015

LEPA JE NAŠA DOLINA


ZA SPREMEBO... 

Nedeljsko jutro nas je , kot že nekaj dni ta teden pozdravilo s sončnimi žarki... In odločila sva se , da za spremembo malo pogledava po naši dolini. Kajti za spremebo se bo prileglo malo ravnine in tudi lepo je pogledati, ali se je kaj spremenilo od kar nisvea hodilaob Velenjskem jezeru.Šla sva čez sončni park mimo drstišča ob Škalskem jezeru ter zavila na levo ib potoku in naprej do Velenjskega jezera

 Ob Velenjskem jezeru je majhen pol skrit kotiček, kjer se vidi na nasprotno stran proti Škalam in Rudarski škodamm .


  Vzela sva si čas in se prepustila poletnemu opazovanju jezera in odsevov v vodi. Šalila sva se, kako vsak po svoje izrabi nedeljsko jutro. Mimo je priveslal na deski mladenič  in odveslal v mehko svetlobo odsevov

 Malo naprej sta dva ribiča lovila ribe, a kakor se nama je zdelo ne preveč uspešno Je pa res bilo očigledno  da sta se zabavala... Nekaj jih je ob obrežju teklo nekaj hodilo peš med katere sva sodila tudi midva
 Po kratkem počitku sva nadaljevala pot pod počitniškim naseljem Kinta Kunte , ki je zelo lepo urejeno prav tako pot po naseljem..Ob poti so v krakih razdaljah postavljene lične klopi, ki so res bile v tem času še prazne... .

Skozi krošnje dreves sva lahko videla proti Pesju in Šoštanju in seveda neizogibna Teš na levi strani...






 In tako dolgo sva ga opazovala da sva videla , da je  dosegel ploščad in se nato obrnil ter zaplaval nazaj


 Midva sva šla naprej in mimo kopališča odšla na drugo stran bele hale in nato mimo Kinta Kunte  Muzeja premogovništva



 Tam sva srečala tega lepotca, ki mu je ime Beno.... Velikokrat smo se včasih srečevali a zadnje čase naju redko še tu vodi pot. Je bila pa Mery zelo vesela srečanja z njim in  tem lepim psom ki mu je ime Isco po nogometašu Reala



 Beno je važno pomolil jezik iz gobca in se lepo postavil , kot model, da sem ga lahko slikala...






In nato veselo spet nazaj skozi sončni park, kjer sva občudovala dve mali češnji. Ki imata to lastnost da cvetita spomladi in jeseni.Rodita seveda ne, a je lepo , ko meseca oktobra, ali začetku novembra, ko že zmrzuje vidiš med rumenimi listi nežne  bele cvetove.. Lani ju je precej polomil žled, a začuda jima je to koristilo tako lepo sta se obrasli sta veliko lepši , kot prej ..
. Vsaka slaba stvar ima v sebi nekaj dobrega... no vsaj za češnji in breza v parku, ki jim je žled dobro del... A to so menda res edina drevesa za katere bi lahko to trdili...

p.p.