UVOD
Ta pripoved sega približno 150 let nazaj do današnjih dni. Temelji na resničnih dogodkih, ki sem jih slišala od moje babice potem mame in sosedove tete, to se je pravzaprav prenašalo iz roda v rod. Ko sem pred meseci obiskovala to pokrajino in sem videla kako se je vse spremenilo. Cela pokrajina je dobila novo podobo. Takrat me je prešinilo, in presunilo kako smo vsi kot zvezdni utrinek, ki zažari vedno bolj raste se sveti nato pa izgine v neskončnost , kako je mogoče, da nekaj enostavno izgine preraste bršljan in srobot, kjer so včasih stale mogočne kmetije in se širili travniki, ter raztezala velika dolga polja, kjer je valovilo žito se pasle črede govedi in ovac sedaj raste grmovje in velika drevesa..Postaja neprehodno, prava džungla,Le tu in tam se vidi še kak trden rob zidu, kot spomenik, opomnik, da je tu bilo nekoč življenje, ljubezen sovraštvo upanje .....
Spomnila sem se vseh teh zgodb o teh ljudeh o tem rodu in nekako se mi zdi dobro, da jih vsaj nekaj obudim nazaj v življenje.Pripoved bo v več nadaljevanjih a saj me že poznate, so stvari ki se mi zde da jih moram napisati in potem kar naenkrat nastane raztegnjeno branje. Se bom potrudila, da bom čim bolj skrčila- želim užitek pri branju.
JULIJANA - MLADOST --
Na dolgem hribu, ki bi se mirne duše lahko imenoval hrbet pogorja je na vrhu na sredi stala velika kmetija.
Že takrat je kazala, znake blagostanja. velika, kamnita hiša z omreženimi okni in debelimi zidovi je stala na vzhodni strani, nasproti njej pa je stal mogočen hlev , kašča velik svinjak in še posebej lesena hiša, v kateri so bivali posli. Povsod je bilo čutiti blagostanje, v hlevu je mukala živina in poleg so hrzali konji.. slišalo se je godrnjanje in cviljenje pujskov. Ja v tej hiši je bilo vsega dovolj
Iz hiše je na prag stopil moški lepih potez , se zazrl proti nasprotnemu hribu, kjer je sonce pravkar vzhajalo. Globoko je vdihnil sveži jutranji zrak stopil, čez dvorišče in se umil pri koritu, kjer je žuborela bistra voda. Obrnil se je, kajti zaslišal je glas svoje žene, ki je prišla za njim. Pogledal jo je in s pogledom polne ljubezni zaobjel njen polni život, bila je visoko noseča .
"Kaj pa je ?"
Jo je vprašal !
"Mislim da se je začelo."
"A resno misliš?"
"Ja", je odvrnila z spačenim obrazom polne bolečine.
"Kar pojdi noter bom takoj uredil."
"Nežaa," je zakričal z močnim glasom, da je odmevalo od kamnite stene hiše.
"Kaj je"- je vprašala dekla ko je prihitela na prag.
"Pojdi takoj po Grimolovo Matildo, naj takoj pride in reci ji, da če ne bo tu čez petnajst minut se lahko kar spoka iz kajže."
Neža se je spustila po pobočju k hišici v senci dreves ki so jo obkrožala in se čez par minut vrnila z žensko temnega obraza , a ponosne drže.
"Se je že začelo?" Je vprašala
"Ja je," je odvrnil in ji rekel pojdi k njej in uredi, da bo vse prav.
"Še vedno je bilo ,saj sem pomagala spraviti na svet že tri tvoje sinove. je odvrnila ."
"Ja, ja saj vem .. pojdi, pojdi saj veš, da ne bo zastonj."
"Ja vem, vem, če bo vse v redu, drugače me boš pognal iz kajže kot psa," a to je tiho rekla že v hodniku, da je ni slišal več.
Vstopila je v kamro kjer je ječala gospodinja.
"No no saj bomo uredili.
Počakaj, da te pogledam." Po kratkem pregledu je rekla:
"Ne bo več dolgo trajalo samo malo potrpi stopim v kuhinjo in uredim" . Šla je v kuhinjo in naročila deklam naj imajo vroče vode pripravljeno. Mimogrede je pogledala še skozi okno, kjer je videla gospodarja kako je hodil sem in tja in nekaj živčno govoril hlapcu.
Nasmehnila se je v brado in odšla nazaj v kamro, kjer se je kmalu zatem zaslišal otroški jok.
Ves presrečen je gospodar stopil v hišo in poletel kot na krilih v kamro.Prvo je pogledal ženo se ji nasmehnil...
"Kaj je je zdravo?" Je prvo vprašal.
"Deklica je, močna pljuča ima."
"Kako jo boš pa poimenoval. Z ženo sta se spogledala, Julija je rekla žena, Ana je rekel on. Potem sta se nasmejala. Pa naj bo potem Julijana lepo ime in močnejša bo če bo nosila dve imeni."Je rekla babica. Prikimala sta..
Nato je gospodar izplačal babici in ji rekel naj gre v kuhinjo in naj ji pripravijo malo zajtrka in da jo čaka košara polna dobrot.
Hvala je rekla ženska in odšla.
In, je zaklical za njo, naj pridejo mali noter pogledati sestrico.
Kmalu so se odškrnila vrata in kot stopničke so plaho prišli noter trije sinovi
To je vaša sestrica ime ji je Julijana imeti jo morate radi in varovati...
Vsi so se radovedno. zagledali v rahlo navdahnjen obrazek z zaprtimi očmi. Bomo: so enoglasno obljubili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar