četrtek, 30. julij 2015

Tudi to je življenje- -Resnična zgodba- KO TE ALKOHOL SPREMENI

 

LAŽNA OMAMA

Pomlad vabi v naravo, lepo je posedeti v parku na številnih poteh , kjer se zbirajo, mladi zaljubljeni, mlade mamice z naraščajem, malo starejši s svojimi problemi, da jih malo prevetre,seniorji da se odpočijejo, in naberejo novih moči za jutrišnji dan. Že dobro leto spremljam starejšega gospoda, ki poseda poleg cvetočega grma. Njegov obraz je upadel a pritegnile so me njegove oči z presunljivo otožnostjo in bolečino. . Z možem sva se velikokrat ustavila ob njem še ko smo imeli psičko Ornelo, vedno je poklical psa in jo pobožal, tako da je že sama hitela k njemuda je dobila še dodaten obrok nežnosti  ji  rekel kako besedo. Tako so se med nami spletle neke nevidne vezi. Če sva bila nekaj dni odsotna je vedno rekel pogrešal sem vaju. Tako se mi je zdelo, kot da spada v ta park, kot breze in bukve, Večkrat smo se pogovarjali beseda je dala besedo povedal je, da je s kmetov doma, da je v domu starostnikov ki je v bližini, da vsak dan prihaja sem, ker ljubi naravo in ne more brez petja ptic, zelenja in vetra v laseh.
Pa sem ga vprašala, kako to, da je v domu, če je s kmetov? No jaz sem bila mnenja, da kmetje uživajo starost na svoji kmetiji, kot preužitkarji, pa otroci navadno pogledajo na svoje roditelje, pa sedaj je še kmečka pokojnina.
Pa je naju povabil naj prisedeva in nama je povedal to kratko zgodbo. Bil sem najstarejši sin na kmetiji, katero sem prevzel, poročil sem dobro lepo dekle, katera mi je rodila tri deklice.. Bili smo srečna družina dokler me ni obsedel vrag, pričel sem piti.
"Zakaj?"

"Ne vem zakaj-,nekaj priložnosti , nekaj prijatelji  moje življenje se mi je pričelo dozdevati sivo enolično,zdelo se mi je da imajo drugi veliko pestrejše življenje pil sem  vsak dan po malo, največkrat žgane pijače  in kmalu sem ugotovil, da je malo premalo, in vsak dan sem potreboval več, sčasoma sem zapadel v omamo zdelo se mi je , da sem v belem mehurju, ki pa je nekega dne počil..."

Zbolel sem, dobil sem močno pljučnico , sprva nisem hotel k zdravniku a ko so se mi pričele prikazovati slike, barvne vseh oblik vseh vrst od črnih mačk, do netopirjev spačenih obrazov ,žareče lave,  videl sem male vragove , ki so sedeli na polici in trgali z zobmi krvavo meso ja  zapadel sem v delirij..Bilo je strašno... Ko sem po dolgem času ozdravel

nekaj časa nisem pil, potem pa se je ponovilo vse od začetka, postal sem  hudoben. Povsem sem se spremenil. Priznam, največji užitek mi je bilo, če sem maltretiral domače, da sem se izživljal nad njimi, postajal sem pošast, po nekaj letnem trpinčenju je žena pobrala otroke in odšla. Nekaj časa po njenem odhodu sem še bolj pil, dokler nisem spet  resno zbolel. Takrat sem imel izbiro smrt ali zdravljenje. Odločil sem se za življenje. A ker sem se odločil prepozno, ker sem   si zdravje uničil, nisem bil sposoben več delati, žena si je medtem našla drugega, tako sem vse prodal, in imel srečo, da   so me tu sprejeli,kjer  lepo skrbe zame. Pa saj ne bom več dolgo, le to željo še imam, da bi se opravičil družini za vse, kar sem jim prizadel, a morda je bolje tako, zakaj bi odpiral rane. . no hvala, da sta me poslušala se je odkašljal in počasi  odšel. Nisem ga videla več, a sem izvedela, da je odšel tja kamor bomo prej, ko slej šli vsi..A zamislila sem se. Koliko gorja povzroči alkohol, posamezniku njegovi družini, otroke oropa otroštva, nežnosti vzgleda vzgoje in spoštovanja.. in njihovi svojci nimajo lepih pričakovanjob začetku novega dne ob sončnem vzhodu
p-p-