četrtek, 30. julij 2015

SPOMINI STREGA DNEVNIKA --2--JESENSKE PRIGODE

- JESEN:-

 Spominjam se prelepih jesenskih dni, ko smo cele dneve pobirali hruške in jabolka za mošt. Oče so rekli, da bo letos dobra letina, da ga bo naredil okoli devet tisoč litrov in da že ima vsega naprej prodanega, v bližnjem mestu je bil znan po dobrem moštu (sadjevcu) in da bo imel za davke enega bika bo kupil in nekaj bo družino oblekel. Vem, da sem se tega zelo razveselila. Za v šolo bom dobila nov nahrbtnik sedaj sem nosila culo in kredo ter tablico v njej. pa mi je tablica počila me je sosedov Polde porinil pa sem padla .. Hodili  smo hodili v šolo v skupinah, da smo včasih namesto v šolo krenili v gozd tam smo si iz vej naredili šotor in igrali smo se in uživali s polno paro. Doma ni bilo časa za igranje. Ko pa se je to razvedelo, je doma pel pas svojo bojno pesem. tako, da smo bili vsi plavi. jaz malo manj a brata sta jih , kar fasala. doma smo morali delati, pasli smo na polju pomagali, pobirali sadje, drva nosili, pomivali posodo in na skednju pomagali pri vetnjenku ( to je naprava, ki loči pleve od žita). Bile so steleraje zlagati smo morali smolnate veje, bilo je zelo lepo, spominjam se deklet kako so vriskala ko so jih fantje lovili po gozdu. Bilo je polno smeha in pesmi, pelo se je pri naši hiši precej. V šolo smo hodili bosi prav tako doma, samo v nedeljo smo imeli čevlje ene same..Bosi smo hodili do prve slane, potem pa lesene cokle ali čevlji iz govejega usnja z lesenim podplatom..
Bili smo srednja situirana družina oziroma kmetija. Doma smo pridelali vse. Imeli smo eno deklo.
 K nam so hodili pomagati pri večjih opravilih dninarji , ki pa so bili večino kajžarji. Plačevalo se jim je v naturi. krompir , žito pa še kakšen koštrun je šel za dninarje in seveda mošt (sadjevec). Spominjam se velikih njiv po en ha. je imela vsaka, delali smo vse na roke ni bilo ne strojev, a kaj saj je bilo ljudi dovolj za delo ...
Spominjam se jesenskih paš. pasli smo štirje od štirih kmetij skupaj, živino smo nagnali vkup in vsak jo je moral čuvati nekaj časa. Ostali smo pekli krompir koruzo in plezali po drevesih in pričela so se sklepati prva prijateljstva in simpatije,  končalo se je navadno tako, da je tisti, ki je bil zadolžen za živino pozabil nanjo in se nam pridružil. Pa je živina navadno šla vedno v škodo v polje koruze ali pa v sadovnjake, ali pa kar domov ... in spet je pela šiba. Ja šiba je pela kar pogosto klofute ne, šiba pa.
In molili smo molili, za dež, za sonce, za zdravje za bolne in zdrave za vse svetnike ... molili smo ob praznikih po vse tri dele rožnega venca ob sobotah in nedeljah, pa po enega, čez teden pa samo Zdrava Marijo.
In pelo se je pri nas prepevali smo ob jesenskih večerih, ko je oče luščil fižol brata sta pletla košare mama je pletla iz domače ovčje volne nogavice ali puloverje. Spomnim se tistega enkratnega občutka, da smo bili družina z veliko začetnico. Pripadali smo eden drugemu in vse to se je presevalo skozi pesem in dobro voljo.  lepi so bili ti dnevi. Prižgana je bila oljenka ali karbidovka in je ves prostor smrdel po temu in kadilo se je a se nobeden ni pritoževal. Razen tega ,da smo jih večkrat dobili po ta zadnji plati.  Otroci smo bili poredni večkrat smo kaj ušpičili in takrat smo bili tepeni. Tega se živo spominjam a drugače lačni nismo bili nikoli, oblečeni smo bili bolj revno a je mati šivala tako, da tudi tu ni bilo sile. Vedno sem si pa želela, da bi imela svojo posteljo. Spala sem v postelji zraven mame, brata sta spala pri dedku v bajti, ki je bila zraven hiše. Spominjam se noči, ko me je bilo strah, sem se prebudila in nikjer nikogar, še dihati se nisem upala. ko pa je mama z očetom končno prišla se spominjam njene dobre volje me je vzela v naročje, ker sem pričela jokati pa mi je bilo že skoraj deset let. Torej mi je razlagala, da sta morala iti pogledati k teličkom v hlev.  In oba sta bila tako dobre volje ni mi šlo v račun.
 To naj bi bil utrinek nekaj jesenskih dni sledi nadaljevanje otroška leta zima....