petek, 31. julij 2015

MOČNE ŽENSKE-9- ANGELA VRH- ZATON

 Angela--VZGOJA--

Marjan je navadno ob vsaki njeni pritožbi glasno zagodrnjal in navadno šel v klet kjer si je natočil lonec sadjevca, ki pa je bil zelo močan.
In to je počel vedno pogosteje . Potem je postal prepirljiv hotel bi da bi mu stregla se njemu posvečala. če mu je kaj oporekala je bil prepir tu.
Pričel se je spreminjati . Dokler je bila pijača je bilo hudo.. Žganje in sadjevec usodna kombinacija .
Njen čas poroda je prišel nekega zimskega dne, dopoldan, ko je čez noč zapadlo precej snega, je prosila Marjana naj gre po babico k Plevniku. Ko je videl, da je resno je zagazil po bregu navzgor in čez hrib v dolino. Angela je doma trpela in ječala . Fantje so se zaprli z majhnimi sestricami v kuhinjo in jih tolažili in zamotili z igricami igrali so špano .
Angeli je bilo vedno bolj hudo, čas je mineval ni bilo ne babice ne Marjana .
Ko se je že skoraj stemnilo, se je vrnil je videla da je vinjen. Kje je babica? Je zaječala.Ni je bilo doma šla je k hčerki v Maribor.
Ooooo kako hudo mi je kaj bom pa zdaj?
Takrat ji je rekel: kaj stokaš saj tako hudo pa spet ni saj ne rodiš prvič, se je zasmejal in odšel od njene postelje.Rodila je čez dobre štiri ure majhno deklico- desetnico... mislila je da ne bo preživela.
Kako je pogrešala Julijano, starejša je bila težje je rodila in vedno bolj jo je pogrešala in nobeden ji ni stal ob strani. Ko je rodila je vstala okopala otroka si ga dala k prsim in zaspala.
Marjan je zaspal med glasnim smrčanjem v izbi .
Naslednji dnevi so bili kot vsi dnevii doslej . Ampak šele sedaj se je pokazalo kako pomanjkanje je.
Hitro ji je pričelo primanjkovati mleka zato so ga sinovi nosili od  kmeta.Jelena
Vsaki dan iz šole grede sta se ustavila pri njemu in so dobili liter mleka za dojenčka. A navadno je bilo tako, da je vsak poskusil požirek, in še en požirek kajti doma ga ni bilo in nato sta pri Grimolu pri koritu natočila vodo zraven važno je bilo da je bila kanglica polna. Seveda je Angela takoj videla da nekaj ni v redu. Vprašala je kako da je tako mleko, Ja krave imajo takega so fantje lakonično odgovorili. "Grem vprašat Jelena bomo videli kaj poreče in potem mi ga mora dati zastonj." No kar hitro sta fantiča povedala kako in kaj. Ni ju oštela le k sebi ju je stisnila in njima rekla ne smeta tega delati ker drugače bo nam naša mala umrla. Obljubila sta da tega ne bosta počela več.-Zima je šla h koncu bila je huda zima, meso so jedli kadar je Marjan ulovil kako srno ali zajca. Bil je v sili divji lovec. Potem so hodili gozdni čuvaji k hiši in spraševali o krivolovu..
"Ne vem nič" je bil vedno odgovor. Nato se je čuvaj spravil na Anico in vprašal ali je oče prinesel kakega srnjačka. Dal ji je sladkorno palico. Poželjivo jo je vzela in jo vtaknila v usta.
No, ali je prinesel.
"Ja je", je odvrnila.
!Kakega pa?." Takrat je pričela razlagati:
"Imel je take dolge brke", in razprla otroško peščico in take velika ušesa in pokazala na centimeter razdaljo med prsti. "Pa saj to je mačka" se je razjezil čuvaj in jezno odšel .
 Marjan se je oddahnil. takrat so bile zelo visoke kazni za krivolov. ( No pa te so še danes)
V začetku marca je prišla na obisk sestra Manica in Angeli povedala da z možem ne moreta imeti otrok da sta vse poskusila in da sta se menila, da bi posvojila malo Manico.. Pri njima bi ji bilo lepo imata zadosti vsega oba imata službo ne bo trpela pomanjkanja. "
In ker sem ji botra in ima moje ime si lahko brez skrbi da jo bom čuvala kot bi bila moja. če pa želiš bo vedno vedela, da si ti njena prava mama.
Angela jo je gledala z široko razprtimi očmi , Marjan je molčal in tiho sedel poleg nje .
"Premislita!!" je bila neomajna Manica.
Pa še ostalim otrokom bom pomagala. No saj že sedaj, se je nasmehnila, Urško in Danico imam kot, da sta moji a bosta kmalu gotovi z šolanjem  in bosta odšli jaz pa tudi nisem vsak dan mlajša, hočem malo življenja v hiši. saj veš da imam rada otroke, prosim vaju premislita..
Ostala je celi dopoldan in prinesla je daril da so otroci kar strmeli. Vedno so bili veseli kadar je prišla teta, ker je vsakemu prinesla točno to kar so si želeli.. No čas je tekel in Manica se je še večkrat oglasila in ju prosila za otroka pa saj joboš lahko obiskovala ji je govorila. Tako dolgo da sta se po dolgem pogovarjanju in tehtanju odločila da jo dasta sestri a da mora vedno vedeti kdo je njena mama in zakaj jo je dala od sebe. Angeli se je trgalo srce in je z izročitvijo odlagala in odlagala. Potem je naslednje leto odšel še Lojzek v šolo za usnjarja je dobil malo štipendijo iz usnjarne v bližnjem mestu odšel je v bližino glavnega mesta v internat. Pa mu je bilo treba še dajati za šolanje, čeprav skromen je bil tisti denar   nujno potreben nekaj je bila štipendija  , ostalo pa Angela z nabiranjem gozdnih sadežev, gob zdravilnih zelišč. tako da je vse navedeno pospešilo predajo zadnje hčerke. A to je bil za njo tak udarec, čeprav se ji je dobro godilo bila je zdravo veselo dekle, a svojo pravo mamo je vedno imenovala druga mama. Čeprav je vedela da jo je rodila. Je okoliščina oddaljenosti naredila svoje.
Daleč od oči daleč od srca. Angeli se je trgalo srce, ko je slišala, kako jo njena najmlajša kliče.Čeprav je sestra deklici vedno znova in znova razlagala, da ni ona njena rodna mati, je dekle trmasto ostalo pri svojem in je kot nalašč vedo znova in znova dejala .Ona je moja druga mama. Vi skrbite za mene , ona me je dala proč.
Čas je tekel. Angela je postajala  vedno starejša vedno bolj betežna. Marjan je neke noči zaspal v spanju za vedno in ji pustil vso skrb in delo na njenih plečih. Otroci so počasi odhajali eden za drugim. Vsakega je spremila s križem na čelu in željo. "Ostani dober, kot sem te učila in kdaj pomisli name." Vse je spravila do kruha med deseterico so zdravniki doktorji profesorji pravniki tehniki šivilje učiteljice mesarji , uslužbenci ja za vse je poskrbela vse jim je dala kar je imela...A nazadnje je ostala sama...
Otroci so se res vračali vsake toliko časa na obisk. So jih njihove skrbi službe posrkale vase.. Ja ostala je sama in njen sopotnik je bil časopis, molitev in radio ter narava . Tako je preživljala zadnja leta svojega življenja. Je že tako ena mati lahko preskrbi deset otrok, deset otrok pa ene matere ne more.A saj niti ni hotela oditi z domačije, ki ji je bila vse, kljub trpljenju in delu. Vsak otrok , ki je tu in tam prišel domov na obisk ji je prinesel kaj hrane in zaloge ter nekaj denarja, a nekaj je pridelala doma , imela je kozo nekaj kokoši in vrt. A pogrešala je družbo...
Nekega jasnega pozno poletnega  dne pa je lepo zaspala na klopi pred hišo kjer jo je našel sosed, ki se je vsake toliko časa oglasil.
..
Epilog:
To je zapis o ženskah ki so padale pod težo življenja a se vedno znova in znova dvignile in splavale na površje. malo jim je bilo dano lepega v življenju a so vseeno znale prižgati lepoto, dobroto ljubezen v očeh ljudem, ki so jih obkrožali..Po njeni smrti je propadlo tudi Zlatarjevo tam je stal nekaj časa še samo star skedenj, ki pa so ga prerasle robide in bršljan, Sesul se je od starosti in vlage. Cel grunt so pa prerasle jelše in bršljan ter robide.Tam kjer je bila včasih ognjišče je steptana zemlja poleg njega pa raste vitka smreka, kot slavolok nekemu času, ljudem, ki so živeli, ljubili ,prebivali tu.....
ko gre človek mimo zapre oči in slišiš otroški smeh in takrat se zave, kako smo majhni in kako je vse minljivo. In takih zaraslih kmetij in njiv je v Sloveniji na stotine. ..
To se dogaja v naših krajih v naši soseščini  to so dejstva... to je Življenje

 hvala za branje. ..
avtor p.p.