petek, 31. julij 2015

-MOČNE ŽENSKE -5 -.DEL-ANGELA-

ANGELA...

Čas je mineval, Julijana je bila že sredine petdesetih, bila je še vedno čila a njeno težko življenje je zahtevalo svoj davek. Vsak dan je govorila sinu Marjanu, ki je edini še ostal doma naj se poroči. A on se je le široko nasmejal in rekel:
Bom mama, bom.


Pri Zlatarjevih je življenje teklo svojo pot in nekega dne, je Marjan peljal žito v dolino k Mlinarju.Ko je raztovarjal žito pride skozi vrata dekle približno triindvajset let, visoko rasla modrih oči, z dolgo kito ki ji je opletala po hrbtu. Obstal je in jo nekaj časa nepremično gledal.
Pa pride še Mlinar iz hiše in pravi: Glej, glej Marjan, lepo, da si prišel si pripeljal v mlin. Poznaš mojo nečakinjo Angelo.
Ne, je odkimal .
To bi bila nevesta za te, zadnji čas, da se poročiš.
Šele potem se mu je povrnil dar govora nasmehnil se je jo pogledal in rekel, nič ne bi imel proti taki nevesti res ne !
Dokler je Mlinar mlel žito je Marjan stopil v hišo, kjer so mu postregli in on ne bodi len je začel napeljevati vodo na svoj mlin.
Pozanimal se je od kod je, kako dolgo bo tu, kako to, da je še ni videl, ali jo lahko pride obiskat. Sramežljivo ga je gledala in mu odgovorila na vsa vprašanja. Na zadnje pa pritrdilno. Tako, da je njegova pot vedno pogosteje peljala skozi mesto na drugo stran doline, kjer je po dobrem polletu zaprosil za roko Angelinega očeta.
Ta sicer ni bil preveč navdušen, ko je videl, kam gre . Daleč oddaljeno tri ure hoda pa še strmina je bila. Pri Angeli doma je bila ravnina. Pa nekako se mu je zdel nepravi fant za njo a takšni so očetje vedno skrbe za svoje hčerke,,, Sestra je bila učiteljica in je ni bilo več doma brat naj bi podedoval manjšo kmetijo, naj bi ostal doma, nagledano je že imel dekle iz premožne in velikoštevilne družine na drugem koncu doline proti jugu... A ljubezen je premagala vse zadržke in v jeseni 1927 leta sta se poročila.
Julijana je bila presrečna. Z velikim veseljem je sprejela snaho v hišo. Razvajala jo je in jo vpeljevala v skrivnost zakona, večkarat je rekla Angeli ne smeš mu v vsem popustiti strašno je trmast in razvajen in samosvoj. Vem da sem veliko jaz kriva. a vsi smo ga razvajali in najmlajši je bil....
Angela jo je poslušala samo z enim ušesom...
Bil je njena prva in edina ljubezen.... ljubila ga je da jo je srce bolelo, kadar ni bil v njeni bližini....
Leto po poroki se jima je rodil krepak sin ,kateri je materi prizadejal silne bolečine, da so morali poklicati zdravnika. A bila je zdrava mlada in otroci so si sledili, kot jagode na rožnem vencu..
Julijana ji je bila v veliko pomoč. Varovala je otroke, A na Angelino žalost je Julijana mirno zaspala tisočdevestodvainštiridesetega leta stara sedemdeset let. Mirno je zaspala in enostavno je nekega jutra ni bilo več. Končano je bilo njeno težko življenje in Angela je jokala in jokala . Pogrešala jo je vsaki dan bila ji je v veliko pomoč na vseh ravneh. Sedaj je morala povsod poprijeti za težko delo.
Ko je bila petič noseča , si je v mislih ponavljala samo tegale še in nič več.
Na Sončni strmi njivi so posejali ajdo.. Sposodili so si konja, konj je bil spočit ,Marjan je branal zadaj ona visoko noseča je konja vodila spredaj.
Takrat se je prvič pokazala njegova moška samovolja in sebičnost kajti, ko je rekla, da ne more več v tej strmini se je ponorčeval: "A misliš, da te bom nesel? Posejano mora biti pa kakor koli že."
Ko je lastnik konja prišel po njega popoldne ni mogel verjeti svojim očem , ko je videl visoko nosečo žensko hiteti pred konjem.Zkričal je na Marjana, da je zaustavil konja in je namesto  Angele končal brananje..
In otroci so prihajali , pet, šest, sedem , osem , devet.....
Včasih je prišel domov še brat Tone, ki je poprijel za delo ob največjem delu, košnji ali žetvi. BIl je v mestu imel je svojo službo in živel pri neki ženski katera ga je izkoriščala materijalno in mu govorila kako ga ljubi . Bil ji je na uslugo na vseh ravneh. A je bil zadovoljen , dokler je lahko delal in bil v postelji še zmožen opravljati in dajati usluge je bil zaželjen, ko je obnemogel, ga je nagnala in svoje življenje je končal v domu starostnikov ali kakor so včasih rekli. "domu onemoglih".
Se nadaljuje....