Contributors

petek, 31. julij 2015

MOČNE ŽENSKE-4- -JULIJANA- ZAKON

JULIJANA-ZAKON ---
 VDOVSTVO
Rodila je krepkega dečka, ki mu je dala ime Franc. stara mati, ga je varovala, da sta laže poprijela za delo.. Prva leta po poroki, je bila presrečna, Franc je bil dober, nežen in strasten ljubimec. Podnevi sta delala, ponoči se ljubila, in seveda so prihajali sadovi njunih ognjevitih noči vsake dve leti.. Tri velike njive, od katerih je bila ena imenovana sončna njiva, tam je bilo sonce najdlje. Tudi uspevalo je tam najbolj a delati je bilo težko.. A bile so strme na Sončni njivi so sejali na položnem delu okopavine, na strmem pa žito.Tudi ledine so sejali rž. A pšenice nikoli,  Kajti zemlja ni bila za njo. In veliko sta morala delati ročno, ker za vole je bilo prestrmo-Čez nekaj časa je spet rodila sina Alberta potem  Toneta , Marjana in nazadnje še hčerko Reziko . Med tem je zbolela tudi Zlatarjeva mama, Julijana ji je stregla in trepetala za njo, kajti vedela je, če umre se bo njim slabo pisalo, večji del hišnega dela in varovanje otrok je padlo na njo.A nič ni pomagala vsa nega skrb in bojazen , ko je prihajala pomlad v deželo so jo pokopali in delo je bilo še veliko težje . A bila sta mlada in nekako je mineval čas in potem so starejši otroci varovali mlajše, čeprav težko je nekako šlo življenje naprej, z veseljem sta delala. Shajala sta. Pridelala sta dovolj malo je dal še gozd da so pokrili velike izdatke in zaenkrat ni bilo nobenega pomanjkanja. .
Ko je zadnja hčerka Rezika bila stara dobri dve leti se je mož Franc v gozdu ponesrečil. ko je spravljal les iz strmine, ga je stisnil hlod. Na mestu je bil mrtev.
Sedela je poleg njega in nemo zrla predse.  Bila je v takem šoku, da se sploh ni zavedala, kako dolgo je sedala poleg njega in ga objemala , ko je prišel Albert jo pocukal za rokav in dejal:
"Zakaj oče spijo, gremo domov lačen sem."
Takrat se je zavedala, da je ostala sama, da mora sama poskrbeti za štiri  majhna usteca in niti ne ve kako bo šlo naprej. Pogledala je v sinove modre oči in v njih videla tak strah, zaupanje, da je vedela, teh oči ne sme razočarati.. Po pogrebu je nekaj tednov hodila okoli kot v transu, a potem je ta šok zaradi izgube popustil in sta ga nadomestila vedno večji strah in skrb kako naprej?
Ostala je sama, . Njen oče ki bi ji še lahko priskočil na pomoč je med tem umrl, tako, da ni mogla več računati njegovo pomoč. Bratje so sicer prve dni priskočili na pomoč, a potem so ji dali vedeti, naj ne računa nanje, da so sami v stiski s časom in denarjem ... Bratje so se ji nekako odtujili, sedaj, ko so bili vsak na svojem nekako ni bilo več časa in tudi volje ne da bi si bili ne vem kako blizu. Seveda ob praznikih so se dobili ali za Vse svete ko so se srečali na grobovih svojih najbližjih so se pogovorili a to je bilo tudi vse, kaj bolj zaupnega že tako ali tako prej ni bilo. Kolikor so se družili, je bila vez med njimi oče. Sedaj, ko njega ni bilo več se je vse spremenilo.
Sedaj je nastopila za njo prava Kalvarija. Sama ženskas petimi  otroci, v hiši, ki je stala v strmini. Ni znala ne brati ne pisati. Ko je kakega soseda prosila da ji spravi les les iz gozda, jo je navadno ogoljufal.... .Pa si je hitro prišla gor..Opazovala je ko so merili les in ker je imela dober spomin si je  zapomnila a, kljubtemu jo je   bolelo  , ko je videla da jo izkoriščajo ona pa nima niti za sol. Prav tekmovali so, kdo si jo bo bolj privoščil. Takrat se je zavedala, kako je človeška zloba neizmerna in da ljudje izkoristijo nesrečo drugega, sebi v prid... Vsi prihranki, kar jih je imela so izpuhteli. In sosedje so si začeli sposojati, jemati orodje, brane itd. a vrnil ni nihče, če je hotela kako stvar je morala po vsako iti sama, da jo je dobila nazaj.
Celo utajili so.
"Ne, nam pa nisi posodila:"
A je navadno kar hitro našla tisto stvar kje na dvorišču. Potem so sprevideli, da je odločna, da se ne pusti izkoriščati, nekateri, so jo pričeli spoštovati, drugi so se je izogibali--
Ni imela, ne denarja, ni bilo niti za sol,, mislila, je da bosta za denar, ki bi ga dobila za les kupila hrano, in moko, in še druge stvari. Ter oblačila za male... tako je ostala, brez vsega pa s petimi otroci, ki so sicer pomagali po svojih močeh a saj so bili še malčki. Včasih, ko je bila sila najhujša je šla v gozd in kjer so imele srne ( stečino) pot... je naredila zanko da je ujela kako srno ali zajca, da so imeli saj tu in tam otroci kaj za pod zob. Kako juho .. Navadno je šla s košem nakosila malo trave, jo dala na dnu koša potem je srno očistila, jo razsekala in po kosih znosila dimov . Ker pšenice niso sejali, ker pač ni uspevala, in če rži ni bilo je bila navadno lakota, ali pa ajdov kruh. A tudi včasih je bilo vse odvisno od vremena. .Imeli so vole a sta jih z Francem prodala , ker sta mislila, da bosta za denar kupila manjše mlade junce in tako bi za denar , ki bi ostal še dodatno, kaj uredila. Imela sta eno kravico, ki je bila breja in telica, ki je vsak čas pričakovala telička tako ni bilo mleka in spet je bilo hudo. Če je hotela, imeti mleko, je morala odslužiti, a ker je bila za večino dela sama pri hiši je bilo zelo težko. Ko je šla v dnino je ta majhne otroke vzela s seboj, a vedno ji je kdo oponesel, delaš za enega pojeste pa za pet.Tako , da je večkrat, rekla jaz danes ne bom jedla mi nekaj ni dobro pa naj ta mali pojedo, jaz pa bom pokadila eno pipo pa bo. A da je kadila, čeprav je bilo to za eno žensko nenavadno ni imel nikoli nobeden kake pripombe, hah, so bili navajeni , kot bi se že rodila z fajfo v ustih. Pa je pokadila, in otroci so bili siti ona pa, no ona pa nič... Večkrat, je kdo rekel, daj mi poba, mi bo pasel, potem bo ostal hlapec in pomagal, koliko laže ti bo, pa še pomagal ti bom... pa ni hotela, preveč ji je bilo živo pred očmi, kako trpljenje je bilo za njo.
Nekega, dne je šla spet k enemu sosedu prositi za pomoč, in je srečala Meto ki sta skupaj služili in se je poročila k Brdniku , ki je šla v mesto. Otovorjena je bila s skupaj zvezanimi košarami, jih je nesla na v mesto . In ker sta si bili z Meto dobri ji je povedala, kako se ji godi in da nima otrokom dati nič drugega, kar pač pridela doma a ker je letina bila bolj slaba sama za setev, ust pa precej je vedno teže.
Rekla ji je še za tobak nimam. Imam posajenega, pa mi je zmrznil. Meta ji je dala tobaka sta malo pokramljali, obljubila ji je da ji prinese sadike od tobaka, potem pa ji je svetovala, naj prične plesti košare.Da je tako povpraševanje a ona ne utegne narediti za vse.
"Ja pa kako se to dela?!
"Pa ne vem , če bom znala"
"Pojdi v gozd nasekaj leskovk , še sveže rahlo zareži in naredi vitre in poskusi plesti. Od kraja ti bo šlo malo teže potem pa bo že." Pokadili sta vsaka svojo pipo in odšli svojo pot.
Pričela je s pletenjem košar, delo je bilo zelo naporno, posebno, lupljenje viter , a ko so se ji roke utrdile, žulji zacelili, ji je po kakem mesecu delo steklo,. bila je zelo uspešna, ker jih je izdelovala zelo estetsko. Vsi so hoteli samo njene. Tako , da sta se z Meto zaradi tega razšli.
Počasi počasi je življenje spet steklo. Poročila se ni, prvič, vsak, ki bi njo vzel ni hotel otrok, ona pa otrok ni hotela dati nikamor ker se je zaklela, da jih bo spravila,do kruha.
Otroci so rasli, . Prvorojeni Franc je že pridno pomagal pri kmetovanju, drugi Albert je bil bolj pesniška duša mu ni bilo za delo na zemlji šel je v mesto in se zaposlil.Tretji Albert pa je zbolel za jetiko in svoje zadnje mesece in dneve prebil nad drvarnico si je uredil sobico in Julijana mu je nosila vsak dan hrano. A ni mu pomagal ves sveži zrak, umrl je po nekaj mesečnem trpljenju.Tudi Rezika je bila že iz šole, šla je k daljnim sorodnikom v  mesto ob meji se tam poročila , a domov k materi je še vedno rada prihajala. Mlajši sin Marjan bi moral k vojakom.. Po vojski se je nameraval zaposliti v mestu, kjer so ravno odpirali obrat usnjarne.
Tako, da je Julijana, otrokom vsak dan govorila: "Sedaj smo izven hudega nič nas ne more več prizadeti, samo skupaj moramo držati nikoli ne smemo obupati.Sedaj nam gre res dobro."
"Žal Albertu ni bilo dano da bi bil z nami a mi smo storili vse zanj. Sedaj gre Marjan k vojakom , Franc se bo oženil prevzel kmetijo, tako za izboljšanje za postrani pa še bo malo tihotapil čez mejo .
Ja res se je nam obrnilo na bolje." Tako je bila vesela svoje zmage nad vsem gorjem, nad revščino in ponižanjem . Za košare je pa bila pravi mojster, celo otroke je naučila plesti košae.... No in s tem delom si je upomogla toliko, da ni bilo več lakote. Bilo je naporno posebno nositi leskovke od daleč pa še potem jih pripraviti za uporabo.
Takrat je bila navada, da so streljali z možnarji za Veliko noč, pa se je Marjan ponesrečil, odneslo mu je palec in konco prstanca. tako z vojaščino ni bilo nič. In tudi ne z službo. čeprav je lahko delal doma prav vse.
Franc je poleg kmečkega dela včasih pomagal tihotapiti tobak, ljudi čez mejo. Večkrat je šel pa ga ni bilo dan ali dva. Imel je punco s katero sta se mislila vzeti tja na jesen. Nato bi prevzel kmetijo. Nekega, dne je spet tihotapil čez mejo moral bi se vrniti v nedeljo domov, a je akcija stekla veliko hitreje je prišel domov v soboto večer. Ker je mislil, da ga mati pričakuje šele v nedeljo, se je odločil da gre k svojemu dekletu spat.. Ko pa pride k njej je našel, njo v postelji z drugim. Bila sta bila v največjem ognju ko je vstopil , ga sploh nista opazila. "Ko pa sta ga, se je obrnil in odšel.
Vrnil se je šele čez tri mesece za kratek čas, njegov duh je ušel iz steklenice,..., .Blodil, je po širnih gozdovih včasih se mimogrede ustavil, doma, da je materi vedno znova, in znovastrl srce . Ni pa bil več za nobeno resno delo tu in tam je pomagal, potem pa pri gozdnem veleposestniku pomagal pri sečnji lesa, nekaj časa potem pa ga je navadno po kakih treh mesecih dela v gozdu vzela noč.
Julijana je videla da z njim ne bo nič, moči so ji pešale, tako se je odločola, da kmetijo prepiše na najmlajšega sina Marjana, ki je sicer bil priden in po srcu dober a ker je bil najmlajši je bil zelo razvajen....
Ko je dopolnil osemindvajseto leto je spoznal dekle Angelo
Sledi 
Angela ---------

Ni komentarjev:

Objavite komentar

SPOMINI STAREGA GOJZARJA- POLETNI OBISK GORE OLJKE-

Gora Oljka je kot neki izhod za kratke izlete,  ko včasih ne moreš zarai ovir , ki jih življnje pač meče pod noge. Ali pa za vzdrževanje kon...