sreda, 27. maj 2015

PO SONCU - NA URŠLJO GORO






27.5.2015-MED  zlate cvetove ...
Zgodaj zjutraj me je prebudilo ptičje petje. 
Ko sem zjutraj stopila na balkon se mi je nasmeh razlezel od ušes do ušes.Kajti nad Kožljem in nad gradom  se je bočilo modro nebo. Po deževnih dneh se še kako prileže  s soncem obsijano jutro..Sonce je sijalo kot za stavo.Ker sva že včeraj načrtovala, če bo lepo vreme jo mahneva kam v naravo. In  veliko želja je bilo... Prva da bi šla na Kačji grad,  ali  Stenico ali Temnjak nad Dobrno..In kot mimogrede reče on . "A greva  na Uršljo goro,
 da vidiva, ali so pogačice že zacvetele?" Tak je pogled, ko so v polnem razcvetju, ta slika  je od lani...(kjer so slike male, klikni nanjo se bo odprla

Vsa v pričakovanju sva se odpeljala skozi Zavodnje   mimo Ciganije, to je travnik, kjer so pred davnimi časi taborili Romi (Cigani) in ime se je obdržalo. Travnik je bil poln preteče zlatice, ranjaka ter marjetic. Seveda si nisem mogla kaj da se ne bi odpočila na njemu kjer je nastala tudi ta fotografija.Tu je še nedotaknjena narava travnik je kot velika njiva dišečega cvetja prihajajočega poletja

 


Nekaj časa sva  uživala tukaj. Vedno več časa si vzameva za pot. Opazujeva naravo in tako postajajo najine poti cilj...   Nato sva se odpeljala naprej proti Kotnikovemu vrhu in naprej do Križana..Žal nama je bilo da je to planinsko zavetišče zaprto. Spominjam se let nazaj ko je bila tu gostilna, kjer se je dobro jedlo in pilo. Najvažnejše pa je bilo, da so tu bili gospodarji prijazni ljudje. Vedno je bilo polno gostov, planincev pohodnikov .Vzela sva si čas povsod sva se ustavila Kajti dan je še bil sončen. A ko sva prišla do rampe sva videla skozi smreke tu in tam že  bele oblake, ki so se podili po nebu. Hitro sva prišla na vrh. Čeprav je sredi tedna je naju srečalo in prehitelo , kar nekaj planincev. Odšla sva prvo na razgledno ploščo  ,malo nad kapelico, kjer  je mož opazil, ko je gledal proti Šmohorici in proti Mežiški dolini skupino avrikljev , kako so se bleščali v soncu.Poslikala sem jih in nato sva šla še na vrh. Cerkev je bila zaprta , koča pa odprta.... Imela sva čas in sva prehodila precejšen  del gore po dolgem in počez.Prekrasen pogled na Šoštanj
 
 Na Velenjsko jezero z mestom v ozadju
Ter na Peco in Rogatec, Pohorje, Košenjak, Olševo Raduho ja saj človek ne more nehati opazovati to lepoto, ki se ti nudi, kot na dlani...Potem sva se šla igro, kje sva že bila in kje ne... Malo vrhov nama je še ostalo. Med njimi je Rogatec, Obir, pa še morda kak mali vrh Kot Andrejev vrh in Pogorevc... 
Sedela sva na najinem robu z prelepo panoramsko  kuliso  in malicala... Ja nima človek vsak dan takega razkošja, kot ga nudi Mati narava z svojo lepoto...
 Pogačic pa še žal ni bilo ..Samo tu in tam so se razcvetale. Bodo pa čez 14 dni... Bil pa je vseeno prelep izlet, ki mi je dal energijo


Ko sva odhajala je nebo bilo sivo, a naju to ni motilo ker sva bila spet polna lepih vtisov  Za prihodnji  poletni mesec  , mesec počitnic dopustov in uživanja
..