A naju to ni motilo , hitro sva zakorakala proti Stolpniku in nad zadnjimi hišami zavila v gozd kjer se je pot zelo hitro pričela strmo vzpenjati... Ob poti na levi strani sva uzrla cvetočo reber na desni , omamno je zadišalo po česnu .Ta vonj naju je spremljalna vrh kjer se je razprostiralo pravo razkošje čemaža. Kamor je seglo oko so se dvigovalle male nežne glavice popkov čemaža, ki so samo čakale na svoj čas, da zacveto.
vse polno cvetja ob poti.-KRANJSKI VOLČIČ, ALI KRANJSKA BUNKA JE BAJE STRUPEN/ prvič sem jo videla sedaj.. potem regrat , Sproščujoče nas je pot vodila po grebenu prav za prav sem imela občutek, kot da hodimo po hrbtu Konjiške gore ne pa navzgor iz doline... Še psička Mery je izkoristila vsako priliko dea je dokazala, da je prava planinka...
Po eni uri lagodne poti sva končno prišla na vrh Stolpnika,kjer je že bilo nekaj pohodnikov... malo smo pokramljali povedali so nam še odrugih vrhovih na Konjiški gori natto so odšli midva sva si oddahnila se okrepčala ob mizah in se vpisala in krenila nazaj. Na vrh stolpa pa nisva šla , sva bila zadnjikrat gor. Stolp je visok 25 m. Z njega se vidi daleč do Uršlje in Kamniških ter po Savinjski dolini...
do Grofovega Štanta in na levo nazaj, kjer sva nabrala čemaža za zdravje in nato sva se vrnilapo čudoviti gozdni cesti spet nazaj skozi kraljestvo čemaža naprej do Črešnjic, ter nato zadovoljna, da sva preživela spet lep dan v naravi, vrnila domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar