sobota, 30. maj 2015

Aprilska potepanja… Sv. Križ nad Belimi vodami..





3.4.2015  april 2015-


Marec je minil kot bi ga odpihnil marčevski veter, ki je bil res neprijeten… Prve dni aprila se je končno razjasnilo tudi nad našo dolino. Odločila sva da greva na spomladanski izlet na Križ nad Belimi vodami, da počasi zaključiva z vrhovi in hribčki ter holmi, ki obkrožajo našo dolino.
3.4 je bil neverjetno jasen topel dan. Nekako me je navdušila ta toplota ,čeprav vem da je okoli 1000 metrov velika razlika z dolino. Tako sem  se oblekla bolj spomladansko no v nahrbtniku je vedno nekaj rezervnih oblačil in rokavice. A debele sem dala ven in vzela s seboj bolj tanke…Tako je če te še sredi zime razganja od navdušenja da greš v naravo,pa čeprav sva šele zadnji konec meseca marca občudovala velikonočnice na Boču ... 
In tako sva  se odpeljala mimo Šoštanja in Teš, ki se začuda ni dimil, ter nato skozi Florjanov graben na Bele vode ter nato na sedlo kjer se lepo vidi Smrekovec, ki je bil sicer zelen, a se je med smrekami videlo da je še snega gor več, kot dovolj… Korajžno sva zakorakala po asfaltni cesti do odcepa, kjer bližnjica strmo zavije na desno. Kaj kmalu sva ugotovila, da je tu gor še vse zmrzlo tla so kar »pela« ko sem z palico potrkala po njih.   A mali vršički repuha so kljub temu vztrajno silili na plan.Ko sva prispela na pol poti sva oba ugotovila da postaja vedno bolj mrzlo.. Kljub hoji  me je pričelo zebsti v roke…. On je tako,ali tako bolj občutljiv na mraz je molče hodil in ni bil preveč zgovoren. Ko sva prispela spet na cesto je nama nasproti zavel oster veter, odneslo mi je klobuček … Jaz imam prav za prav rada veter, a če je le preveč prešeren in nagajiv  pa ne.Nato sva iz severne strani  končno prišla med prve sončne žarke., ki so bili pravi balzam za najine prezeble roke in nosove... Kmalu sva prispela do cerkve, kjer je naju  pozdravilo modro nebo... ter veličastna cerjev na vrhu..

skozi okno nama je naproti posijal sonček 


vsa vesela sva pohitela nato na najin prostorček, kjer po navadi malo odpočijeva in  pomalicava,in na skalah opazujeva prve znanilce pomladi 


A tudi tukaj je bilo tako hladno, da sva spila samo čaj, pa še klopce ni bilo več,  posnela sem  nekaj posnetkov  naše doline


za spomin sva se slikala še midva, kljub temu, da sva bila vsa premražena...


ter obšla cerkev  v veri da bo tam zavetrje… A nič od tega … Le pred  cerkvijo sva si ogledala še


Peco in Uršljo ter Veliko planino in veliko sotesko  med Smrekovcem in Skornom  in soglasno ugotovila da je kljub aprilu še veliko snega na njih…. . Lani sva bila marca tu gor in so se preletavali že metulji  in mačice so cvetele…. Ja različno je eno leto je bolj zgodaj drugo leto zamuja, ali pa prehiteva… Kljub mrazu sva bila zadovoljna,kajti doživela sva drugo dimenzijo pomladi z mrazom in vetrom in modrim nebom katerega sem imela vtis, da se ga lahko dotaknem tako ,  sva se vrnila domovšla sva kar počez, kajti pot dobro poznava in ker naju je zeblo je bilo to kar dobrodošlo...Ko sva se vrnila   v  dremotno  zelenečo dolino, kjer se je po sončnih obrobjih že prebujala pomlad z velikm veseljem, da je nama dano da lahko v enem dnevu vidiva več obrazov pomladi.. Kljub mrazu je bilo lepo... Lepo se je zače mesec april....